Header image Emblem

Zg. Korena 32
2242 Zg. Korena
Tel.: 02 6300 650
E-Pošta: os.korena@guest.arnes.si

  

Akcija

podari malico.

 

Domov
Vrtec
O šoli
Za starše
Izbirni predmeti
Dnevi dejavnosti
Interesne dejavnosti
Dodatne aktivnosti
Obvestila
Projekti
Informacije javnega značaja
Povezave
Šolski časopis Korenček
Tekmovanja
Arhiv

 
 
Spletni časopis Korenček
16.2.2018

V torek, 13. 2. 2018 smo imeli kulturni dan - PUSTOVANJE. V šolo smo prišli našemljeni v najrazličnejša pravljična bitja, takšne in drugačne junake, živali...Po predstavitvi pustnih šem v razredu in maškaradnem plesu smo se odpravili po vasi, da so nas lahko tudi ostali prebivalci Korene videli in občudovali. V tej pustni karavani smo bili vsi učenci od 1. do 9. razreda. Dan maškar je minil lepo, a prehitro.

Učenci 3. razreda

 

14.2.2018

PUST

Na pustni torek smo imeli kulturni dan. Vsi smo prišli v šolo namaskirani.  Priljubljena  maska našega razreda je bila Pika Nogavička, saj prav v tem času beremo knjigo o PikI in njenih vragolijah. Izdelali smo tudi vilo Čira Čara in pogumne  Pike so se skrile v njo pred drugimi maskami kot so batman, ninja, gasilec, zajček, muca, metuljčki, indijanki, beneška maska in seveda prijazna vila. Obiskal pa nas je tudi astronavt, ki ga je bolezen spravila za nekaj časa  v posteljo.

Učenci 2. razreda

 

12.2.2018

KNJIGA – PROJEKTNI TEDEN

V tednu, ko praznujemo SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, smo imeli projektni teden – KNJIGA. Pogovarjali smo se, kako knjiga nastane in o umetnikih, ki ustvarjajo našo kulturo.
V sredo smo obiskali lutkovno gledališče v Mariboru in si ogledali lutkovno predstavo COPRNICA DRAGICA. Bila  je  zelo  smešna  in  zabavna.   Coprnica Dragica  je  prodajala   zelišča.  Ljudje  so  mislili,  da  je  coprnica  in  zato  so  odšli  na  sodišče  in tam sodniku govorili  o  nezgodah, ker so  mislili  da  jih  je  naredila  coprnica  Dragica.  Coprnica  Dragica  pa   je  takrat    nabirala  zelišča  v  gozdu, kjer je  strašilo in se ni menila za obtožbe.
Po prihodu v šolo smo se   pogovarjali  o  Prešernu.  Prebrali  smo  tudi njegovo pesem  Povodni  mož, ki je kot slikanica. V večnamenskem prostoru smo imeli tudi proslavo  ob kulturnem prazniku, ki je 8.februarja. Nekateri  sošolci so tudi  nastopali.
V  petek  smo  imeli  tehniški   dan.  Odpravili smo se v knjižnico Duplek, kjer nam je knjižničarka povedala, kako je nastajala knjiga v starih časih in vse do zdaj. Razkazala nam je   tudi prostore v knjižnici. Ko smo se vrnili nazaj v šolo smo izdelovali vsak svojo knjigo-škatlo. Reševali smo  križanke o pisateljih in knjigah. Naredili smo si tudi plastificirane domine, ki opisujejo pisatelje in naslove knjig. V razredu smo brali pregovore in reke o knjigi, ki smo jih s sošolci zbirali cel teden.
Projektni teden - KNJIGA mi je bil zelo všeč. Potrudil se bom, da bo knjiga moj najboljši prijatelj.

Jure  Weingerl, 2.razred

 

12.2.2018

ŠPORTNI DAN
V torek, 30. 1. 2018, smo se učenci OŠ Korena odpravili na Roglo.
Imeli smo tri možnosti. Lahko smo se šli sankat, tekat na smučeh ali pa smučat. Jaz sem se odločila, da bom šla tekat na smučeh, ker je to bilo zame nekaj novega in sem želela poizkusiti. Ko smo si izposodili vso potrebno opremo, smo odšli na progo. Najprej nam je učiteljica razložila tehniko in že smo bili na smučeh. Bilo je za malenkost težje, saj so te smuči tanjše od navadnih. Po približno dveh krogih si našel svoj ritem in že si lahkotno drsel po snegu. Po še približno treh krogih smo odšli na daljšo progo, za katero smo porabili približno eno uro. Vsak je padel vsaj enkrat, če ne več. Ob tem smo se pošteno nasmejali, saj smo neznansko uživali. Ko smo prispeli nazaj, smo pojedli sendviče, se preoblekli in se počasi odpravili nazaj do avtobusa. Tudi na avtobusu je bilo veliko smeha.
S tem se je zaključil naš športni dan. Upam, da bo takšnih športnih dni še več.

Tina Bezjak, 8. razred

UŽIVANJE NA SNEGU
V torek, 30. 1. 2018,  smo se učenci Osnovne šole Korena odpravili na športni dan na Roglo. Pot do tja je trajala približno eno uro.
Ko smo prišli tja, smo se razdelili v tri skupine. Eni so se šli sankat, drugi smučat in tretji tekat na smučeh. Jaz sem šel  tekat. Najprej smo si izposodili smuči in palice in se naučili tekati na smučeh. Ko  smo se koliko toliko naučili, smo se odpravili na dolgo progo. Ker smo tisti spredaj šli  naprej po svoje, ne da bi vprašali učiteljico, smo  na poti  velikokrat padli, saj nismo znali zavijati v desno in levo. Ko pa smo prišli do enega hriba, smo se nekateri zelo razveselili. Najprej se je po njem spustila učiteljica, za njo pa še mi. Ker pa nismo znali izpeljati ovinka, nas je  nekatere zaneslo s proge in  smo padli. Kasneje, ko smo vsi prišli na cilj, smo šli skupaj po hribu navzgor in po isti poti nazaj do začetka proge. Na poti nazaj sem tudi nekajkrat padel. Ko smo prišli nazaj, smo se nekateri spustili po začetnem hribu in se zraven posneli.
Ko smo se utrudili, smo šli  vrnit smuči in palice, kasneje pa smo  šli še nekaj pojest, popit in na stranišče.  Ko smo se najedli, smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal domov.

Andreas Štiftar, 8. razred

NA ROGLI
Bil je lep sončni torek. Odpravljali smo se na Roglo smučat, sankat in tekat na smučeh. Odpravili smo se zgodaj zjutraj. Vozili smo se približno eno uro.
 Ko smo prispeli, smo šli najprej po kosilo. Nato smo se razdelili vsak na svojo stran. Jaz in moji prijatelji smo šli na tekat na smučeh, kar je bilo za mene nekaj novega. Izposojevalec  nam je dal posebne smuči in palice. Bila je težava spraviti smuči gor, a si se sčasoma navadil. Podali smo se najprej na začetniško progo, potem pa smo se naučili nekaj taktik,  katere lahko uporabljaš pri odrivanju. Čez nekaj časa smo se podali na dolgo progo ob gozdu. Bilo je veliko vzponov in grbin. Pot smo prevozili po eni uri. Ko smo prišli nazaj, smo bili vsi izmučeni in smo rabili počitek. Videl sem tudi rešilni helikopter, ki je hitel na pomoč. Kmalu smo pospravili in se odpravili k avtobusu.
Ta dogodivščina je bila zanimiva in upam, da jo bom še kdaj ponovil.

Nejc Kocmut, 8. razred

SANKANJE
V torek, 30. 1. 2018, smo imeli športni dan. Izbirali smo lahko med smučanjem, sankanjem in tekom  na smučeh.
Jaz sem si izbral sankanje. Najprej smo šli do koče Uniorček. Nato smo se šli sankat. Sankali smo se eno uro. Bilo je kar zanimivo in kar veliko nas je bilo. Nato smo nadaljevali športni dan s pohodom.  Ker smo rabili čuvaja za sanke in ostalo opremo, sem se takoj javil in si za pomočnika izbral  Reneja Škufco. Čuvala sva nahrbtnike in sanke. Celo eno uro sva čakala, a so le prišli.  Vesel sem bil, da so prišli, saj me je že zeblo.
Nato smo  počakali še ostale. Ko sem prišel domov,  sem bil zelo vesel. Z veseljem čakam na drugi športni dan.

Nejc Orosel, 8. razred

ZIMSKI ŠPORTNI DAN
V torek, 30. januarja 2018, smo se učenci Osnovne šole Korena odpravili na zimski športni dan.
Zjutraj smo se zbrali pred kulturnim domom in se odpeljali na Roglo. Vožnja ni dolgo trajala, saj smo se zabavali. Ko smo prispeli, smo odšli vsak k svoji skupini. Prva skupina je odšla na sankanje, druga na smučanje, tretja pa na tek na smučeh. Jaz sem odšel na tek na smučeh. Najprej smo si odšli po opremo. Dobili smo smuči, katere so bile zelo tanke, palice in čevlje, kateri so bili zelo udobni. Ko smo bili vsi pripravljeni, smo odšli na sneg. Najprej nam je učiteljica Renata povedala, kako se teče na smučeh. Nadeli smo si smuči in poskusili teči. Najprej smo tekli po kratki progi. Po eni uri teka smo se okrepčali, saj je bila pred nami 5 kilometrov dolga proga. Na začetku me je bilo strah, nato pa sem se opogumil. Pot je bila dolga in težka. Ko smo prišli, sem bil zelo vesel, da mi je uspelo. Med progo smo videli tudi slovenskega biatlonca Klemna Bauerja. Na koncu smo vrnili opremo in odšli. V Zg. Koreno smo prispeli srečni in zadovoljni, saj smo preživeli lep dan na Rogli.
Ta dan mi bo ostal za vedno v spominu, saj sem prvič tekal na smučeh. Takšne dneve bom še ponovil. Komaj čakam naslednjo zimo, da se bomo spet odpravili na Roglo.

Jernej Senekovič, 8. razred

SMUČANJE
V torek, 30. januarja 2018, smo imeli športni dan. Od prvega do devetega razreda smo se z avtobusi odpeljali na Roglo. Izbirali smo lahko med smučanjem, tekom na smučeh in sankanjem.
Odločila sem se za smučanje. Ob 9.30 smo se odpravili na smučišče, kjer  smo se razdelili v tri skupine. Jaz sem bila pri učiteljici Nataši. Vozili smo se po več progah. Proga je že bila malo uničena, vreme pa čudovito, tako da smo vsi uživali v zimski pravljici. Med smučanjem smo šli na čaj, da smo si odpočili, ker je bilo smučanje za nas kar naporno. Nato smo se skupaj peljali še zadnjič. Ostali so se odpeljali proti Zg. Koreni, jaz pa sem se skupaj s starši smučala do 15. ure.
Športni dan je bil zelo zanimiv in upam, da ga bomo še kdaj ponovili.
Maja Vrbnjak, 8. razred

KULTURNI DAN
     V četrtek, 1. 2. 2018 smo se odpeljali v Maribor na drugo gimnazijo, kjer je potekala predstava Sen kresne noči.
     Odpeljali smo se z dvonadstropnim avtobusom. Pred drugo gimnazijo so nam razdelili vstopnice,  na katerih je pisalo, v kateri vrsti sedimo in kakšno številko sedeža imamo. Predstava se je pričela približno 10 minut po prihodu, to je bilo približno ob 18.00.  Zgodba je govorila o Tezeju, ki je pripravljal svatbo s kraljico Amazonk Hipolito.  Hermija je bila zaljubljena v Lisandra, oče pa njune ljubezni ni odobraval. Hotel je,  da se Hermija poroči z Demetrijem. Cela predstava je trajala 2 uri in 20 minut. Nekje na polovici smo imeli 10-minutni premor. V predstavo je bilo vključeno veliko plesa in petja in prav zato se je imenovala musical. Vsi so govorili in peli v angleščini, in to glasno in razumljivo. Vsake toliko časa je kdo povedal stavek nerazločno, a to nas ni preveč motilo, saj so bili na vsaki strani odra monitorji,  na katerih je bilo v slovenščini napisano vse, kar so govorili. Nekaj delov je bilo žalostnih, nekaj napetih, nekaj veselih in nekaj mračnih. Predstava se je končala srečno.
     Predstava se mi je zdela zelo zanimiva in predvsem čustvena. Veliko sem se nasmejala in nekaj krat sem postala žalostna. Predstavo bi si z veseljem ogledala še enkrat.

Kaja Hanžekovič, 8. razred

GLEDALIŠKA PREDSTAVA SEN KRESNE NOČI
    V četrtek, 1. 2. 2018, učenci predmetne stopnje nismo imeli pouka, saj smo obiskali drugo gimnazijo v Mariboru in si ogledali gledališko predstavo Sen kresne noči.
    S postaje v Zg. Koreni smo se ob 17.00 odpeljali proti Mariboru. Ko smo prispeli, smo si razdelili vstopnice, se posedli na sedeže in nestrpno čakali na začetek predstave. Potekala je v angleščini, zato smo imeli podnapise. Zgodba je govorila o mladi Hermiji, ki bi se morala poročiti z Demetrijem, ki pa ga ni ljubila. Zaljubila se je v Lisandra, s katerim je pobegnila in se izgubila v gozdu. V zgodbi nastopa tudi Helena, ki pa se je močno zaljubila v Demetrija, ki jo je neprestano zavračal. Demetrij in Helena sta šla za njima in tudi onadva nista več vedela, kje sta. Niso pa vedeli, da v tistem gozdu živijo gozdne vile, ki so jim po nekaj zapletih rešile vse ljubezenske težave. Demetrij se je zaljubil v Heleno, Lisander in Hermija pa sta se poročila. Tako se je vse srečno končalo in tudi mi smo se polni vtisov srečno vrnili domov.
   V  predstavi sem uživala. Upam, da bo še veliko takšnih dni.

Ivana Grabušnik, 8. razred

5.2.2018

Zimski športni dan  na Rogli

V torek smo se odpeljali z avtobusom na Roglo, kjer smo imeli zimski športni dan.  Najprej smo imeli malico. Nato smo odšli na pohod. Med pohodom smo imeli počitek, da smo se lahko igrali na hribu.
Opazovali smo smučarje. Potem smo se šli sankat. Na koncu smo se odpeljali z avtobusom proti Koreni.

Urška Krajnc, 2. razred

 

18.1.2018

LUNICA

Luna je pri tebi,
že pri tebi spi,
da te bo pogrela.
Tam pri tebi spava
in ti bo zapela,
lunica, lunica,
očke ti zapri.

Jaka Weingerl, 3.r

8.1.2018

PRIČAKOVANJE BOŽIČA
   V nedeljo, malo pred šesto uro zvečer, smo se z mamo, očetom in bratom odpravili na božično večerjo k stricu v Koreno.
  Z bratom sva se že veselila, saj sva nameravala videti »Božička«. Ko smo prispeli tja, smo najprej šli obiskat babico in dedka, saj so živeli skupaj. Po petih minutah smo se vsi skupaj odpravili v zgornje nadstropje, kjer je prav lepo dišalo po okusnih jedeh. Ko pa smo prišli v stanovanje, sem ugotovila,  da načrt ne bo uspel,  saj so bila darila že nastavljena pod smrečico. Sedli smo za mizo in se vsi do dobra najedli, saj je hrana bila vrhunska. Po kosilu pa smo lahko končno odprli darila. Bila sem zelo vesela,  saj sem v darilu dobila naušnike, ki sem si jih že dolgo želela. Medtem ko smo se vsi zamotili z darili, je nekdo nastavil darila še pri babici in dedku. Najprej  mi ni bilo jasno, kdo bi lahko nastavil, nato pa sem se spomnila na sosede, saj se babica in dedek z njimi prav dobro razumeta. Pa čeprav nisem dobro razumela tega »čudeža«, se nisem obotavljala z odvijanjem daril. Bila sem začudena in vesela,  ker se je v darilu skrivalo spodnje perilo, ki sem ga potrebovala. Vendar pa mi uničen načrt ni pokvaril božiča,  saj smo se tistega večera dobro nasmejali in se utrudili. »Čudeži« pa so se še naprej vrstili.  Ko smo prišli domov,  so tudi pod našo smrečico že čakala darila, ki sem jih v trenutku pričela odvijati. V darilu sem dobila slušalke in pokice, ki sem si jih vedno želela poskusiti.
Ta božič je bil zame zelo zanimiv in napet. Čeprav nisem videla »Božička«  ne bom obupala, sem pa zelo vesela daril, ki sem jih letos dobila.

Zala Grajfoner, 7. razred

LJUBLJANA
Bila je lepa sončna nedelja, zato smo se odpravili v Ljubljano, da bi si ogledali grad in lesketajoče se lučke.
 Odpravili smo se popoldan, da bi si še lahko ogledali grad. Ko smo prišli na cilj, je bila Ljubljana polna turistov in okraskov. Najprej smo se odpravili k vlečnici, ki nas je popeljala do gradu. Šli smo na najvišjo točko gradu, kjer smo se slikali. Od tam si tudi videl drsališče in zelo veliko božično drevo. Ogledali smo si film o zgodovini gradu, ječe, v katerih so bili tatovi in Božička, ki je delil bombone. Medtem se je stemnilo in odločili smo se, da bomo nekaj pojedli in popili. Hodili smo po ulicah in občudovali okraske. Šli smo tudi na  Prešernov trg in si ogledali spomenik Franceta Prešerna. Ogledali smo si tudi povorko, ki jo je vodil dedek Mraz. Spoznal sem tudi novo pesem o dedku Mrazu, ki smo jo vsi skupaj zapeli. Videli smo tudi veliko živali. Ko smo odhajali, smo si od daleč še zadnjič ogledali grad in okraske, ki so krasili Ljubljano.
 Bila je lepa avantura, ki bi jo lahko še kdaj ponovil.

Nejc Kocmut, 8. razred

NOVO LETO
Bližalo se je novo leto in bila sem zelo navdušena. Preživela sem ga s svojimi sorodniki. Na starega leta dan sem mami pomagala kuhati in pospravljati. Ko se je začel bližati večer, sem pripravila mizo in jo okrasila s čudovitimi svečkami. Ob šestih zvečer je bilo vse pripravljeno za praznovanje novega leta.
Med sedmo in osmo uro zvečer so prišli naši gostje. Kmalu je bila hiša polna veselih in vznemirljivih  obrazov. Kmalu smo postregli z večerjo. Po večerji smo bili vsi polni odlične hrane, zato smo se sproščali ob filmu. Kmalu smo pričeli igrati družabne igre. Mlajši smo igrali uno in aktiviti, odrasli pa so kartali. Med igro smo si privoščili čips in piškote. Preden smo se zavedli, je bila ura že 23.45. Počasi smo se začeli zbirati v kuhinji. Ker smo bili vsi zelo utrujeni, se nam je vse zdelo veliko bolj smešno. Kmalu smo vzeli šampanjec in začeli odštevati. Ko je napočila polnoč, je zamašek odletel čez kuhinjo. Vključili smo glasbo in pričeli na ves glas prepevati in plesati.  Potem smo odšli na hrib gledat ognjemet. Razgled je bil čudovit. Čeprav nas je zeblo, smo bili veseli, da smo odšli na hrib, saj je bilo nebo zelo pisano in skoraj neverjetno. Počasi smo se odpravili nazaj. Ker smo bili zelo utrujeni, smo vsi kmalu zaspali.
To praznovanje je bilo res nepozabno. To druženje nas je vsekakor še tesneje povezalo. Komaj čakam na naslednje novo leto.

Tina Bezjak, 8. razred

V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA 
  Bila je nedelja, zadnji najdaljši dan v letu. Končno sem ga le dočakal.
Po zajtrku sem se uredil za novo leto. Ampak preden je ura odbila polnoč,  sem še moral počakati. Pred polnočjo sem pomagal očetu pri hišnih opravilih. Končno je prišla večer, da sem lahko pripravil v dnevni sobi mizico z dobrotami in pijačo. Med tem smo še gledali televizijo, se zabavali, šalili … Ura je bila končno petnajst minut do  polnoči.  Zadnje minute sem skoraj zaspal,  ampak me je ati polil z mrzlo vodo. Skupaj smo odštevali zadnjih deset sekund.  Končno so pokale rakete in petarde.
   Upam, da bom v novem letu 2018 uspešno opravil vse cilje, ki sem si jih zastavil.

Aleks Mišič, 7. razred

V nedeljo, 31. 12. 2017,  sem bil zelo vesel, saj sem komaj čakal večer.
Ob šestih zvečer smo začeli pripravljati razne stvari za¸praznovanje novega leta. Mama in sestra sta kuhali večerjo, jaz in oče pa sva se dolgočasila. Čas je na srečo hitro mineval in kmalu je bila večerja.  Za predjed smo imeli vsak en kos toasta z biftekom, za glavno jed je bila štefani pečenka in za sladico puding. Bilo je zelo dobro.
Po večerji smo zaigrali nekaj krogov remija, potem pa se preoblekli in odpravili v  Maribor, kjer smo ob dobri glasbi pričakali polnoč. Ko je ura odbila polnoč,  smo nazdravili si zaželeli srečno novo leto, nato pa se počasi odpravili proti domu.
Doma smo še malo gledali televizijo in se odpravili spat.
Letošnje silvestrovo je bilo zelo zanimivo in upam,  do bo tako še naslednje.

Žan Vrbnjak, 7. razred

Novo leto sem zelo težko pričakovala. V nedeljo zvečer smo se z družino zbrali pri moji babici. Pred tem pa smo šli na Pohorje in na Trg Leona Štuklja.
Ob 17. uri smo skupaj s teto, stricem, bratrancem in babico šli na Pohorje. Z gondolo smo se odpeljali do vrha. Sprehodili smo se okrog hotelov in apartmajev. Spili smo tudi vročo čokolado in čaj. Po eni uri in pol smo se z gondolo odpeljali nazaj in odšli na trg Leona Štuklja. Tam smo nekaj časa poslušali glasbeno skupina Avantura, nato pa odšli k babici. Tam smo se najedli in  igrali karte, saj je bilo še nekaj ur do novega leta. Minuto pred polnočjo smo pripravili šampanjec, nazdravili in odšli spuščat rakete. Bilo je zelo lepo, saj se je videl cel Maribor. Voščili smo še sosedom in odšli domov.
Ta dan se mi je vtisnil v spomin, saj je bilo zelo zabavno.

Maja Vrbnjak, 8. razred

V nedeljo, 31. 12. 2017, smo se z družino odločili, da bomo pričakali novo leto
ob gledanju risanke, glasbeno- novoletnega programa in filma.
 S posebnim večerom smo pričeli okoli osmih zvečer. Izposodili smo si risanko in jo gledali do pol desetih. Ob koncu risanke smo prestavili na glasbeno- novoletni program (Silvestrski pozdrav), ki smo ga gledali do polnoči in ob ogledu tudi odštevali sekunde do novega leta. Ko smo prišli do nič,  smo odprli šampanjec in nazdravili. Po telefonu smo dobili veliko voščil. Tako smo 10 minut zapravili z odpisovanjem. Na tleh smo imeli vzmetnice, zato sva s sestrico skakali po njih. Nekje ob  enih zjutraj smo se šli igrat namizno igro. Privoščili  smo si tudi ocvrto meso in biftek, ki sem ga sama naredila.
 Ko je sestrica zaspala,  smo do štirih gledali film. Po koncu smo šli spat.

Kaja Hanžekovič, 8. razred

Bilo je jutro, ko smo se hitro  odpravili v trgovino nakupovat hrano in pijačo za goste. Ker je bila nekoliko gneča,  smo morali iti  malo hitreje. Ko smo prispeli domov, je mama začela kuhati sarmo, ki se je kuhala kar 3 ure. Kupili sva tudi vse pripomočke za torto, saj sem pekla torto. Bila je zelo okusna in je bila moja prva torta, ki sem jo spekla.
Kmalu za tem so prišli gostje in začela se je zabava. Pogostili smo jih z biftekom, sarmo in pršutom. Bili so zelo zadovoljni in imeli smo se tako veselo, da smo pozabili na uro.  Manjkalo je  še  le nekaj minut do polnoči. Začeli smo odštevati, odprli šampanjec in nazdravili. Ko smo si voščili novo leto, smo odšli ven prižgat rakete. Bilo je nepopisno lepo, ampak je zunaj bilo tako mrzlo, da  smo hitro odšli notri na toplo.
To leto je bilo res zanimivo, zabavno in zadnje tri mesece tudi zelo naporno. Upam, da bo leto 2018  enako, samo da bo živahnejše in da bi se vsi imeli radi.

Ivana Grabušnik, 8. razred    

Novo leto sem zelo težko pričakal. Zjutraj, ko sem se zbudil, sem bil zelo vesel, saj je bilo staro leto. Do polnoči sem pomagal staršem.
Ob 19. uri sta prišla brat in sestra, skupaj smo pojedli večerjo. Prišli so tudi sosedje. Mama je pripravila narezek in vino. Jaz sem mami pomagal pripravljati hrano. Po pojedini smo se pogovarjali in igrali različne igre. Ob polnoči smo  nazdravili. Odšli smo ven in spuščali rakete. Skupaj smo krenili k mojemu stricu. Pri stricu smo si voščili novo leto. Odrasli so pili vino in jedli narezek, jaz pa sem z mojim bratrancem metal petarde. Po eni uri in pol smo odšli domov, se umili in šli spat.
Silvestrski večer je bil zabaven. Zelo dobro ga bom imel v spominu.  

Jurij Beber, 8. razred

Skoraj cele počitnice sem čakal, da bo novo leto. Zdelo se je, kot  bi trajalo en mesec. Končno  sem  le dočakal zadnji dan v letu 2017.
 Ko sem se zbudil, sem bil zelo vesel, da je samo še nekaj ur do novega leta. Ves dan sem razmišljal, kaj bi počel do novega leta. Zjutraj sem najprej pomagal mami in očetu. Ko je ura bila 14.00, sem šel igrat računalniške igrice. Ko je ura bila 16.00, smo se z družino odločili, da si bomo odšli na Ptuj ogledat ognjemet, saj naj bi tam imeli največji ognjemet v Sloveniji. Popoldan smo odšli k sestrinemu fantu in njegovi družini. Ko smo prišli tja, smo najprej nekaj časa bili za mizo, kasneje so se odrasli odločili, da bodo šli igrat karte. Mlajši pa smo se odločili, da bomo tudi mi kartali. Karte smo igrali skoraj do polnoči. Nekje petnajst minut do polnoči smo se skupaj odpeljali na Ptuj. Na Ptuju je bilo krasno, ampak bi bilo bolje, če bi bil cel ognjemet, saj so ga skoraj tri četrtine odpovedali zaradi premočnega vetra.
To novo leto je bilo zame nepozabno in mi bo za vedno ostalo v spominu. Upam, da bo še katero novo leto takšno,  kot je bilo to.

Andreas Štiftar, 8. razred

V nedeljo zjutraj smo se z družino odpravili k maši.
Po maši smo imeli kosilo. Po kosilu smo dobili obisk naše sosede, ata pa  je pripravil biftek in klobase, jaz pa sem med tem pekel princeske. Medtem ko so oni jedli, sem jaz gledal televizijo, saj nimam rad bifteka. Ko je bila ura 20.00,  smo poskusili zaspati, a jaz in moj brat nisva mogla, zato  sva odšla ven. Ob 23.50 smo se pripravljali na novo leto. Jaz in moj prijatelj sva pripravila otroški šampanjec in rakete. Po novem letu sem razdelil princeske, ki so vsem  bile zelo všeč.  Pojedli smo vse. Jaz in moj brat sva odšla v hišo, saj naju je zelo zeblo.
Tako se je končalo moje novo leto.

Miha Bezjak, 7. razred    

V nedeljo, 31. 12. 2017,  je bilo silvestrovo. Dan je bil običajen, zvečer pa smo praznovali pri mojem stricu.
Ob osmih zvečer smo se odpravili k stricu, ki stanuje v sosednji hiši. Tam smo najprej povečerjali, potem pa smo gledali televizijo.  Potem smo se pogovarjali o dogodkih preteklega leta.  Počasi smo začeli odštevati sekunde do novega leta. Ob polnoči je stric odprl šampanjec, nazdravili smo in si voščili novo leto. Pojedli smo pojedino in se še malo veselili. Ob dveh smo se odpravili domov.
Želim si, da bi bilo še veliko takšnih praznovanj in srečno ter uspešno novo leto 2018.

Klemen Senekovič, 6. razred

18.12.2017

DRUGOŠOLCI V PRIČAKOVANJU BOŽIČKA IN DEDKA MRAZA

V petek, 8.12.2017, smo pri tehniškem dnevu pekli piškote, izdelovali darilne škatle, steklene božičke in okraske za razred. Z lepo božično glasbo in z vonjem po piškotih smo si  pričarali praznično vzdušje in zapisali tudi pisma dobrim možem.

Dragi Božiček!

Sem Eva Vrbnjak. Živim v Jablancah 35. Želim si, da mi prineseš kotalke. Tudi člani moje družine imajo želje. Moja sestra Maja si želi ličila, brat Rok  in ati Drago si želita orodje, mama Mojca pa posodo za kavo. Zelo sem vesela, da nas boš obiskal.

Tvoja Eva

Dragi dedek Mraz!

Jaz sem Urška, pišem se Krajnc. Stara sem 7 let. Živim v popolni družini. Živimo v Zimici 99. Atiju je ime Davorin in si želi novo kapo. Mama Barbara se piše Glonar in si želi pralni stroj. Jaz pa te prosim, da mi prineseš tablo.

Tvoja Urška

Dragi Božiček!

Sem Mark Kojc. Star sem sedem let. Moji mami je ime Simona, atiju Jože, starejšemu bratu pa Nik. Živimo v Sp. Koreni 71a. Želim si Beyblade in nekaj po tvoji izbiri.

Tvoj Mark

Dragi Božiček!

Sem Katarina, pišem se Božac.  Živim v Žikarcah 12. V moji družini živi mama, ati, matika in jaz. Želim si, da mi prineseš maline, knjigo Moj prijatelj Piki Jakob, risanko Divja brata Kratt in čokoladnega božička. Ati si želi kovance in stare zemljevide. Matiki podari volno, mami pa ameriške slamnike  in sirup.

Tvoja Katarina

Dragi Božiček!

Star sem sedem let. Živim v Zg. Koreni 66. Želim si lego tehnik Moja sestra Nika si želi luna obesek. Mama Doroteja je stara 30 let in si želi pripomočke za delanje tort. Moj brat Žiga je star dve leti in si želi traktor case. Ati Izidor je star 32 let in si želi samsung uro.

Tvoj Jure

Dragi dedek Mraz!
Sem Lana, pišem se Minih. Živim v Jablancah 27. Hodim v drugi razred osnovne šole Korena. V moji družini so mami, ati, babica, dedek in teta. Želim si luna obesek. Rada te imam.

Tvoja Lana

Dragi Božiček!

Jaz sem Nika, pišem se Lubej. Stara sem sedem let. Živim v Zimici 4 a. Moja družina je popolna. Mama Maja je stara 36 let, ati Jernej pa 35 let. Mama si želi torbo, ata knjigo, jaz pa luna obesek.

Tvoja Nika

 

15.12.2017

Tehniški dan v 7. razredu

 

11.12.2017

SLEPA POT
    V ponedeljek,  27. novembra, smo  učenci 7. razreda ob sedmi uri vstopili na vlak in se napotili proti Krasu. Tam nas je pričakal CŠOD in učitelji v njem. V torek zvečer pa so nam učiteljice pripravile prav posebno presenečenje.
   V torek, po večerni dejavnosti, so nas učiteljice odpeljale do gozdne jase in nam nadele preveze. Vsi smo bili na trnih, kaj se bo zgodilo in v kaj nas bodo poslale. Ker nas je učiteljica hotela prestrašiti, nam je začela govoriti  zgodbo o nekakšnem morilcu, ki odpelje otroke, čeprav je ni nihče poslušal. Začele so nas pošiljati po vrvi zvezane okoli dreves. Bilo je strašljivo, saj nismo vedeli, kaj so nam nastavile na pot. Nekaj časa sem previdno stopala, ko naenkrat pred sabo zaslišim cviljenje. Bila je Issa, ker pa se njo zlahka prestraši, nisem bila prepričana, ali naj se pripravim ali naj bom čisto sproščena. Ko pa sem prišla do tiste točke, kjer je Issa zakričala, sem začela stopati  previdneje. Prišla sem do drevesa,  na katerem je bilo nekaj mehkega, najprej sem zastala, saj me je »zadevica« kar vznemirila, ampak kar hitro sem se zbrala, saj sem si mislila, da nas učiteljice hočejo prestrašiti in sem takoj začutila, da to ni živo bitje ampak le »plišek«.  Tako sem bila ena izmed redkih, ki se tega niso prestrašili. Na koncu poti pa moram priznati, da me je učiteljica prestrašila. Ko smo vsi prehodili  »pot pogube«  smo se zbrali na travniku, kjer nam je učiteljica predstavila Boža, našega strašljivega sopotnika. A učiteljica ni imela samo tega presenečenja, ampak nam je zadnji dan bivanja pokazala še posnetke, ki jih je takrat posnela na slepi poti. Tako smo se zadnjega dne prav dobro nasmejali, saj so nekateri bili prav smešni.
    Ta dogodek se mi je zdel silno zanimiv in smešen, zato ga ne želim pozabiti. Zapomnila pa si bom, da če ti kdo da na glavo prevezo, se moraš pripraviti na zanimive izkušnje. Ni pa tako slabo, saj če bi lahko izbirala, bi odšla še enkrat.

                                                                             Zala Grajfoner 7. razred

FINTE IN FORE
 V ponedeljek, 27. 11. 2017,  smo se z razredom odpravili  v šolo v naravi v dom Rak. Vsi dnevi so bili zanimivi in zabavni, a najboljši mi je bil četrtek, saj smo na koncu dneva imeli večerno animacijo Finte in fore.
 Z učiteljico  Miro  smo v jedilnici pripravili stole za različne igre. Ko je bilo vse pripravljeno, nam je povedala pravila. Ena izmed meni najbolj zabavnih iger je bila krava vodnica.  Sošolca Aleksa smo poslali ven. Dogovorili smo se, da vsi na ves glas zamukamo in on mora ugotoviti,  kateri učenec je krava vodnica. Kogarkoli bi izbral, bi mu zaploskali in čestitali. Aleks je vstopil v jedilnico. Vsi smo glasno zamukali. Mislil je, da je bila najbolj glasna Vita. Vsi smo mu ploskali in čestitali z namenom, da  bo potem tudi on tako glasno zamukal. Nato je ven odšla Neja. Vsi pa smo se že prej zmenili, da samo zajamemo dih in ne zamukamo. Aleks tega ni vedel in zato je sam na ves glas zamukal. Vsi smo se smejali, Aleksu pa je bilo nerodno.
 Ta dogodek je bil zelo zanimiv in smešen. Mislim, da če bi bila na Aleksovem mestu, bi tudi meni bilo zelo neprijetno.

Adriana Ferk, 7. razred

ŠOLA V NARAVI
V ponedeljek, 27. 11. 2017,  smo se učenci OŠ Korena iz 7. razreda zbrali na glavni železniški postaji v Mariboru z namenom, da se odpeljemo v šolo v naravi.
Ob pol sedmih smo se učenci s svojimi starši zbrali na postaji. Vsi smo se zelo veselili  šole v naravi. Medtem ko smo se pogovarjali med sabo in s svojimi starši, se je vlak počasi vozil proti nam. Ob sedmi uri je prispel na postajo. Hitro smo se odpravili na peron, kjer smo se poslovili od staršev in vstopili  na vlak. Skozi okno smo se še pogovarjali s starši, nato pa smo se začeli premikati v smeri proti Rakovemu Škocjanu.
Do doma Rak smo se vozili skoraj pet ur. Dom je bil zelo star,  saj sodi med najstarejše. Učitelj nas je razdelil v sobe, kjer smo si lahko razpakirali stvari. Do kosila smo si ogledali že cel dom in na našo srečo smo se lahko odpravili na naš prvi obrok, ki je bil zelo dober.
Po kosilu smo imeli na programu vožnjo s kanuji.  Bilo je kar mrzlo, zato smo se morali toplo obleči. Učitelj nam je razdelil naloge in vse zelo podrobno razložil, kako se stvari streže.
S kanuji smo se odpeljali do velikega naravnega mostu. Ko smo si ga ogledali, smo se obrnili in veslali proti domu. Edini problem je bil močan tok. Ob vrnitvi v dom smo bili celi mokri in premraženi, zato smo hitro stekli na toplo. Tudi večerja, ki je bila ob šestih, je bila dobra.
Po večerji smo imeli nočni sprehod, potem pa smo se stuširali in odpravili spat.
Šola v naravi mi je bila zelo všeč, trajala pa bi lahko več časa.

Žan Vrbnjak, 7. razred

MUČILNI POHOD
   Učenci 7. razreda smo šli v šolo v naravi. Imeli smo se odlično, ker smo veslali, imeli dolge pohode, eden izmed njih je bil v sredo.
   V sredo zjutraj, 29. 11. 2017, smo imeli zelo dolg pohod do rovov, ki so si jih Slovenci naredili med 1. svetovno vojno. Imeli smo dosti ovir, preden smo prišli do tja, kajti padal je sneg, dež,  z mukami smo premagovali gozdne poti. Na poti do rovov smo imeli dve postaji, kjer smo se odžejali s čajem in okrepčali s sendviči. Ko smo prišli do rovov,  nam je učitelj povedal, da so ti dolgi 15 kilometrov, ampak na vsakih  150 metrov je bilo križišče. Ko smo prišli do konca rovov, smo si ogledali še Unško koliševko, eno največjih udornih jam v Evropi. Po ogledu rovov smo se končno vrnili v dom, saj sem bil ves premražen.
   Čeprav je bil dolg pohod, smo ga le premagali z mukami. Upam, da ne bom imel več tako dolgih in mučilnih pohodov.

Aleks Mišić, 7. razred

4.12.2017

NACIONALNI PROJEKT: »RASTEM S KNJIGO«

Nacionalni projekt  Rastem s knjigo je namenjen sedmošolcem  z namenom, da bi spodbujal med učenci  bralno kulturo, tj. motivacijo za branje in obisk šolske knjižnice. V ta projekt smo vključeni tudi učenci 7. razreda OŠ Korena.
S tem namenom smo se odpeljali v torek, 23. 11. 2017, v Knjižnico Duplek, kjer nas je knjižničarka lepo sprejela in nas povabila na pogovor v sosednjo sobo. Sedeli smo na stolčkih in blazinah.
Pogovor je potekal o delovanju knjižnice,  branju, pomenu branja, knjižnično - informacijskem znanju, o naših talentih in še kaj.
Čas je hitro minil in že smo se morali posloviti. Za zaključek pa je vsak učenec prejel knjigo slovenskega pisatelja Mihe Mazzinija Zvezde vabijo. Delo je mladinski roman, za katero je pisatelj prejel nagrado modra ptica za leto 2016.
Obisk knjižnice je bil zanimiv, saj smo se o marsičem pogovorili in se naučili nekaj novega.

Zala Grajfoner, 7. razred

 

17.11.2017

Učenci 2. razreda smo po receptu pripravljali solata s poli klobaso

Oblekla sem si  predpasnik in umila roke. Najprej smo oprali zelenjavo. Rezala sem kumarico in poli klobaso. To sem dala v skodelico. Dodala sem še sol, baziliko, olje, kis in malo vode. Vse skupaj sem zmešala z vilico. Nato sem solato poskusila. Bila mi je okusna. V kuhinjo smo odnesli ostanke hrane in skodelice.

Urška Krajnc

V solati sem imela papriko, kumarice in čebulo. Te sestavine sem očistila, jih  narezala in dala v posodo. Nato sem narezala klobaso in jo dodala k zelenjavi. Vse skupaj sem začinila s soljo, bučnim oljem, kisom. Dodala sem malo bazilike in nato vse skupaj premešala.

Nika Markuš

Danes smo v šoli delali zelenjavno bombo. Očistili in narezali smo paradižnik, kumarice, papriko in čebulo. Dodali smo narezane klobase, sol, baziliko, olje, kis. Vse skupaj smo zmešali in pojedli.

Mark Kojc

Najprej narežemo paradižnik, kumarice, čebulo in poli klobaso. Potem solimo, dodamo kis, olje in malo vode. Začinimo še tudi z baziliko. Na koncu vse skupaj dobro premešamo in ponudimo.

Monika Cvikl

Narežemo paradižnik, papriko, kumarice in čebulo. Dodamo olje, kis, sol in baziliko. Na koncu  še dodamo klobaso. Vse skupaj premešamo in poskusimo.

Lana Minih Gačnik

Na kocke narežemo paradižnik, papriko, kumarice, čebulo in poli klobaso. Nato dodamo začimbe: baziliko, sol, kis in olje. Vse skupaj dobro premešamo. Na koncu še lahko potresemo ovčji sir. Zraven solate postrežemo kruh.

Nino Bohl

Danes smo pri spoznavanju okolja delali zelenjavno solato. Narezali smo paradižnik, kumarico, čebulo in papriko. Dodali smo sol, baziliko, olje in kis. K zelenjavni solati smo dodali poli klobaso. Vse skupaj smo premešali. Zelenjavna solata je bila zelo dobra.

Luka Bezjak

Narezali smo paradižnik, kumarico, čebulo in poli klobaso. Sestavinam smo dodali sol, baziliko, olje, kis in vodo. Na koncu smo solati dodali na koščke narezano poli klobaso. Bila je zelo dobra.

Eva Vrbnjak

Zelenjavo in klobaso narežemo na drobne kose. Vse skupaj damo v skledo. Sestavinam dodamo začimbe. Vse dobro premešamo  in pojemo.

Eva Sofija Fesel

Najprej smo narezali paradižnik, kumarico, papriko. Nato smo vse premešali  in dodali sol, olje, kis. Narezali smo klobaso in jo dali v posodo. Nato smo potresli z baziliko in vse premešali. Na koncu smo tako pripravljeno solato pojedli.

Gašper Fradl

 

14.11.2017

ZLATI COPATI
NAPISAL: ANDRAŽ MAJAL

NEKOČ, V DAVNIH ČASIH, JE ŽIVEL ZAJEC, KI JE BIL KROJAČ.
BIL JE MESEC OKTOBER. GOZD, V KATEREM JE ŽIVEL ZAJEC, JE BIL ODET V LISTJE ZLATOPISANIH BARV. PRIHAJALI SO HLADNI DNEVI IN ZAJČKE JE ZAČELO ZEBSTI V PODPLATE. PRIDNO JE ZAČEL NABIRATI LISTJE. VZEL JE ŠIVANKO IN NASTAJALI SO POSEBNI, ZLATI COPATI. VETER JE NOSIL LISTE DREVES ZAJČKU KAR V ROKE, TAKO DA SO VSI ZAJČKI BILI HITRO OBUTI. NOBENEGA ZAJČKA VEČ NI ZEBLO V PODPLATE.

 

ZLATI COPATI
NAPISALA: ALINA TKALČIČ

PRED DALJNIMI ČASI SO ŽIVELI ZAJČKI, KI JIH JE ZEBLO V NOGE. NEKEGA JESENSKEGA DNE, KO JE ZAPIHAL  HLADEN VETER IN ODNAŠAL  JESENSKE LISTKE,  SO SE DREVESA ODLOČILA, DA JIM BODO SEŠILA ZLATE COPATE. ZAJČKI SO SE TEGA ZELO RAZVESELILI. Z NOVIMI COPATI SO VESELI SKAKALI PO GOZDU IN SE IGRALI.

ZAJČKI IN COPATI
NAPISAL: AMADEO ZAJŠEK

ZAJČKI SO ISKALI COPATE. VSE, KAR SO NAŠLI, SO DREVESA. TA SO IMELA SESTANEK IN GLAVNA TEMA SESTANKA JE BILA: ZAJCE ZEBE V PODPLATE. KO SO S SESTANKOM KONČALA, SO SEŠILA COPATE. ZAJČKI SO KONČNO PRIŠLI DO SVOJI COPAT. SEDAJ JIH NIČ VEČ NI ZEBLO V NOGE.

ZAJČKI IN COPATKI
NAPISAL: LUKA MUMLEK

EN HLADEN DAN V OKTOBRU JE ZAJČKE ZAZEBLO V TAČKE. A KAJ, KO NIMAJO COPATKOV. HITRO SO ŠVIGALI PO GOZDU SEM IN TJA. PO TLEH JE BILO VELIKO PISANIH LISTOV, KI SO SE ZAJČKOM PRIJEMALI NA PODPLATE. TAKO SO ZAJČKI DOBILI COPATKE.

13.11.2017

ŠOLA V NARAVI  3. razred
SEČA, dom Burja
23. 10. - 27. 10. 2017

V ponedeljek, 23.10. smo se odpravili v Portorož. Ko smo prišli na cilj, smo bili vsi navdušeni. Po kosilu smo imeli počitek, nato smo imeli preizkus plavanja. Popoldne smo se z učiteljico Lili igrali slepo kačo. Imeli smo se super.
V torek po plavanju, smo šli z učiteljicami Lili, Janjo in Renato do obale, tam smo se dotaknili različnih školjk. Dotaknila sem se morske kumare. Občutek je bil zanimiv in nenavaden.
V sredo smo si od daleč ogledali soline. Učiteljica Lili nam je veliko povedala o njih, med drugim tudi to, da so soline velike za 555 nogometnih igrišč. Mene so ta dan oblekli v solinarko.
Naslednji dan, v četrtek, smo se z ladjo Solinarko odpeljali v mesto Piran. Tam smo si kupili sladoled. Učiteljica Lili je rekla, da imajo pri tem sladoledarju najboljši sladoled.
Zadnji dan smo pakirali. Po zajtrku smo na plavanju dobili priznanja delfinčke in morske konjičke. Kasneje smo odšli do kaktusov. Gospa, ki ima te kaktuse, nam jih je predstavila. Lahko smo si kakšnega tudi kupili. Pot do doma je minila hitro. Ves teden smo se imeli odlično!

Alina Tkalčič, 3. razred

6.11.2017

Učenci 1. razreda smo v oktobru imeli planinski izlet na Pohorje. Čeprav smo bili ob koncu dneva utrujeni, smo se imeli super.
V mesecu požarne varnosti nas je prestrašil alarm in vsi smo se morali umakniti na varno. Naj vam povemo, da je bila samo vaja. Preizkusili smo se tudi kot gasilci in si ogledali gasilske avtomobile ter njihovo opremo.
Pred zasluženimi jesenskimi počitnicami smo imeli naravoslovni dan, kjer smo si ogledali različna življenjska okolja. V gozdu smo nabrali tudi jesenske plodove, iz katerih smo na tehniškem dnevu izdelali izdelke. Pri izdelavi so nam pomagali tudi naši očki, mamice in babice. Hvala!

 

30.10.2017

OBISK PREDSEDNIŠKE PALAČE IN SREČANJE S PREDSEDNIKOM

V sredo, 25. 10. 2017, smo bili v predsedniški palači v Ljubljani. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Na poti smo se ustavili in pojedli sendvič. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo se malo sprehodili. Pred predsedniško palačo smo videli stražarje v uniformah. Vstopili smo v dvorano, ki je bila zelo lepa. Na stropu je bil velik lestenec. Videli smo tudi kip konja. Dobili smo slovenske zastavice in ko je prišel predsednik, smo z njimi mahali. Nekateri otroci so igrali z inštrumenti. Predsednik se je predstavil in nato so nekateri otroci postavili predsedniku vprašanja, na katera je odgovoril. Iz našega razreda je vprašanje postavil Jure. Nato smo šli v predsednikovo pisarno. Videli smo, kje ima predsednik sestanke. Mai je sedel na predsednikovem stolu. Ko smo prišli iz pisarne, smo dobili sladoled. Potem smo se odpeljali nazaj v Koreno. Dan je bil zelo zanimiv in mi je bilo zelo všeč.

Nika Lubej,2.razred

V sredo smo vsi iz 2. razreda odšli v Ljubljano. Šli smo v predsedniško palačo, na obisk k predsedniku Borutu Pahorju. Tam smo videli zlate kipe, velike lestence ter predsednikovo pisalno mizo. Poslušali smo tudi slovensko himno. Predsednik je bil zelo prijazen, saj nam je podaril slovenske zastave, dal pa nam je tudi sladoled. Skupaj smo se tudi slikali. Hitro je minilo in odpravili smo se proti domu. Bil je super dan.

Iva Ilec, 2. razred

V sredo, 25.10.2017, nas  je predsednik  Borut Pahor povabil, da smo si lahko  šli  ogledat predsedniško  palačo. Palača se mi je zdela kot velik labirint.Dovolili so  nam,da  mu  lahko  zastavimo  vprašanje. Dvignil sem  roko, dobil  mikrofon  in ga  vprašal, kako se je učil za predsednika.Tudi predsednik me je vprašal, če  sem priden v šoli in če že imam kakšno oceno. Na koncu me je še vprašal, če bi bil tudi jaz predsednik. Zelo sem vesel in ponosen, da sem lahko videl palačo in predsedniku zastavil vprašanje.

Jure Weingerl, 2.razred

V sredo, 25.10.2017, smo šli v Ljubljano k predsedniku Borutu Pahorju. Pred odhodom nas je učiteljica opozorila na kulturno obnašanje Tisti dan smo se tudi lepo oblekli. Jaz sem imel kravato. Dobili smo slovenske zastave, potem smo si  ogledali njegovo veliko palačo. Ko smo se vrnili v  dvorano,  smo dobili sladoled. Borutu Pahorju so nekateri postavili tudi vprašanja. Videli smo tudi njegova darila in njegov sodelavec nas je vprašal, če kdo igra nogomet. Pokazal nam je zlato nogometno žogo, ki jo je predsednik dobil za darilo. V palači imajo tudi zastavo s podpisi športnikov in prebrali so nam nekaj podpisov. Predsednik je prijazen in ima res veliko palačo. Obisk mi je bil zelo všeč.

Gašper Fradl 2.r

Ta sreda je bila nekaj posebnega. Pouka nismo imeli. V šoli smo zjutraj gledali risanke, med njimi tudi mojo najljubšo Divja brata Kratt.  Potem smo šli na avtobus. Vsi smo bili lepo oblečeni. Gašper je imel celo kravato. Odpeljali smo se v Ljubljano k predsedniku v predsedniško palačo. Tam je bilo dosti ljudi. Videli smo lepe slike, lučke in pokale, meni je bil najbolj všeč pokal v obliki nogometne žoge. Dobili smo majhne slovenske zastave na palčkah. Zapeli so nam slovensko himno.  Predsednik nas je nagovoril po mikrofonu. Vprašal je, če bi kdo kaj zapel. Ojunačil se je tudi moj sošolec Jure. Predsednik nam je ponudil sladoled in vsi smo si ga privoščili.

Katarina Božac, 2. Razred

V sredo, 25.10.2017, ob 10. uri, smo se z avtobusom odpravili v predsedniško palačo. Predsedniška palača je v Ljubljani. Pot se mi je zdela dolga. V palači nas je pričakal predsednik Borut Pahor in njegovi sodelavci. Bilo nas je veliko. Ogledali smo si prostore v palači. V palači smo dobili lučke, vodo in slovenske zastavice. Ta dogodek mi bo ostal v lepem spominu. Malo me je bilo strah predsednikove straže. Imeli so pištole, ki so na vrhu imele nož. Doma sem vsem pripovedovala, kaj sem doživela v palači.

Urška  Krajnc,  2. razred

 

23.10.2017

KULTURNI DAN
V sredo, 11. 10. 2017, smo se odpravili v fotografski muzej. Skupaj z učenci drugih razredov smo se že zgodaj odpeljali v Maribor. Tam so se razdelili v dve skupini. Učenci 8. razreda smo odšli v fotografski muzej, ostali pa so odšli v Muzej narodne osvoboditve.  Hitro smo  prispeli do fotografskega muzeja, kjer so nas prijazno sprejeli. Najprej smo si ogledali fotoaparate in se ob tem tudi pogovarjali. Izvedeli smo številne nove stvari glede začetka fotografije. Z preizkusom nam je gospod pokazal, kako so nastale prve fotografije, ki pa so bile dosti slabše od današnjih. Pripravljeno je imel delavnico za nas. Najprej nam je pokazal, potem pa je vsak naredil svojo kamero obskuro na zelo preprost način. Preizkusili smo jo. Čas je hitro mineval in bil je čas za odhod. Odšli smo do prve gimnazije, kjer smo počakali na druge učence. Skupaj smo se povzpeli na Piramido. Vzpon ni bil zelo naporen. S Piramide je bil prečudovit razgled. Imeli smo malico in malce oddiha. Spustili smo se po hribu navzdol. Avtobus nas je spodaj že čakal, da nas odpelje nazaj do Korene. Bil je zanimiv dan in izvedela sem mnogo novih stvari.

Ivana Grabušnik, 8. razred

KULTURNI DAN
Sredo, 11. 10. 2017, smo se učenci OŠ  Korena odpeljali v Maribor, da bi si ogledali muzej fotoaparatov in fotografij. Kustos nas je pospremil  in nam predstavil njihovo zbirko fotoaparatov. Pokazal nam je tudi, kako zmešaš kemikalije, da nastane natančni obris roke. Naučili smo se tudi, kako deluje fotoaparat in kako so ga uporabljali v starih časih. Obskura je najstarejša kamera, ki so jo uporabljali kot prvo kamero. Naredili smo tudi svojo kamero, ki je bila narejena iz dveh tulcev, peki papirja in alufolije. Ko si gledal skozi tulec, je bilo vse narobe obrnjeno. Čez nekaj časa smo se poslovili in se opravili na pot proti Piramidi. Pot je bila zelo strma. Ko smo prišli do vrha, smo občudovali prečudovit pogled na Maribor. Tam smo se fotografirali in odšli dol po hribu. Tudi tekmovali smo, kdo bo prvi prišel z vrha. Na postaji nas j čakal voznik, ki nas je odpeljal domov in tako se je končal zanimiv kulturni dan. 

Nejc Kocmut, 8. razred

POHOD NA ŽAVCARJEV VRH
V četrtek, 12. 10. 2017, smo se učenci Osnovne šole Korena odpravili na pohod na  Žavcarjev vrh. Zjutraj smo se odpravili zelo zgodaj. Vozili smo se približno 45 min. Ko smo prispeli, smo pričeli s pohodom. Pot je bila zelo naporna in strma. Do naše točke smo hodili uro in  pol. Ko smo prispeli na vrh, smo imeli počitek pri koči, kjer smo imeli čas za malico. Po eni uri počitka smo se odpravili do avtobusa. Tokrat je bila pot lažja, saj smo se spuščali navzdol. Namestili smo se v avtobuse in se odpeljali nazaj v Koreno. Ko smo prispeli vsi izmučeni od pohoda, smo se brž opravili domov.

Suzana Horvat, 8. razred

VZPON NA ŽAVCARJEV VRH
V četrtek, 12. 10. 2017,  smo se učenci OŠ Korena odpeljani z avtobusom pod Žavcarjev vrh, imeli smo namreč športni dan.
Z avtobusom smo se pripeljali pod vrh, izstopili in se odpravili na vrh. Ko smo hodili nekje 50 minut, smo bili na sredini, tam smo se usedli in pomalicali. Po 10 minutah smo odšli naprej. Ko smo hodili nekaj časa, smo počakali tiste, ki so bili počasnejši od nas. Ko so prišli, smo se odpravili dalje. Čez 10 minut smo prišli na jaso, od koder je bil zelo lep razgled. Tu smo lahko slikali in kaj popili. Potem smo šli dalje. Nekateri učenci so začeli pobirati kostanje, nabrali so jih zelo veliko. Na poti smo tudi videli kmetijo. ko smo prišli mimo nje, je bil zadnji vzpon na vrh. Ko smo prišli na vrh, smo tam pomalicali in šli v trgovino. Ko je minila ena ura, smo odšli nazaj. Pot navzdol je bila veliko hitrejša. Ko smo prišli  z vrha,  smo odšli na avtobus in naravnost proti Koreni.
Upam, da bomo še večkrat šli na takšne pohode, saj je bilo zelo zabavno.

Andreas Štiftar, 8. razred

GASILSKA VAJA
V petek, 13. 10. 2017, nas je učence OŠ Korena ob enajsti uri presenetil zvok sirene. Vsi učenci smo bili prestrašeni, saj nismo vedeli, kaj se dogaja na šoli. Spogledali smo se in hitro stekli iz šole. Zbrali smo se na cerkvenem dvorišču. Takrat smo tudi zaslišali  sireno gasilskega avtomobila. Pridrveli so gasilci z dvema avtomobiloma in stekli v kuhinjo, kjer bi naj zagorelo. Šele čez nekaj časa smo izvedeli, da je bila to samo vaja.
Potem smo šli na šolsko igrišče, kjer smo si lahko ogledali gasilska vozila z opremo. Nižji razredi pa so lahko poskusili gasiti z vodo. Gasilski avto je imel naslednjo opremo: cevi, trojak, motorno žago, ročnik, prometne stožce, agregat, kladivo …
Čas ogleda je hitro minil in morali smo se vrniti v šolske klopi.

Nejc Bela in Jernej Senekovič, 8. razred

20.10.2017

Pohod na Pohorje
Bil je lep, sončen dan. Z avtobusom smo se odpeljali do Pohorja. Imeli smo nahrbtnike z malico in vodo. Šli smo na visoki hrib. Videla sem veliko smrek, ki so mi bile zelo lepe. Ko smo prišli do Trikotne jase, sem bila malo zadihana.  Imeli smo odmor, lahko smo se spočili  in pojedli sendviče. Malo smo tudi tekali sem in tja in se lovili.  Učiteljica Brigita nam je pokazala, kje smučarji smučajo. Pot navzdol je bila lažja. Bilo mi je zelo všeč, dobro smo se imeli, vsi smo bili primerno obuti in oblečeni.

Katarina Božac, 2. razred

 

11.10.2017

V petek, 6. oktobra je v okvirju projekta “Otroci tečejo” potekal tradicionalni Množični tek otrok po celi Sloveniji. Letos se je tej akciji pridružila tudi naša šola. Tekli so učenci I. triade, dan prej pa tudi otroci iz vrtca.
Atletska zveza Slovenije je tudi letos pripravila množično akcijo s katero spodbuja otroke k atletskim korakom in želi ozavestiti sodelujoče o pomenu zdravega načina življenja. Najbolj množičnemu tek otrok v Sloveniji se je pridružilo več kot 17.000 najmlajših iz celotne Slovenije.
Otroke po celi Sloveniji so spremljali znani slovenski atleti, Marije Šestak (slovenska rekorderka v troskoku), najboljši šprinter Luka Janežič, Martina Ratej in Robert Renne ter drugi.
Tekmovalni duh, vzpodbujanje, zadovoljsto, borbenost, veseli in nasmejani obrazi naših otrok, vse to je zaznamovalo tek na naši šoli.

ČESTITKE VSEM TEKAČEM!

Učiteljica športa: Renata Rižner

9.10.2017

TEHNIŠKI  IN KULTURNI DAN V 2. RAZREDU

V ponedeljek, 2.10.2017, smo imeli tehniški dan. Pogovarjali smo se, da bomo zaigrali lutkovno predstavo Sovica Oka in za predstavo izdelali lutke. Izdelovali smo sovice, zajčke, lisice in račke iz papirnate vrečke. Sovico smo naredili tudi iz listja, ki smo ga nabrali v gozdu. Moja sovica ima velike zelene oči.

Jure Weingerl, 2.razred

V ponedeljek smo namesto pouka imeli tehniški dan. Izdelovali smo lutke za lutkovno predstavo Sovica Oka. Jaz sem naredila sovico takole: najprej sem z jesenskim listjem napolnila plastično vrečko. Iz papirja sem izrezala ušesa, velike okrogle oči in kljun. Vse to sem nalepila na vrečko. Moja sovica me je že veselo gledala. Manjkala so ji samo še krila. Naredila sem jih iz listov, ki sem jih prilepila. Na podoben način sem izdelala še zajčka. Zdaj komaj čakam, da bomo vadili besedilo za naše lutke.

Katarina Božac, 2.razred

V ponedeljek smo izdelovali lutke iz jesenskega listja. Izdelala sem sovico Oko. Bila mi je zelo všeč. Naslednji dan, v torek, pa smo si v lutkovnem gledališču ogledali lutkovno predstavo Pedenjped, ki je bila super.

Gaja Polc, 2.razred

V torek smo se z avtobusom odpeljali v lutkovno gledališče Maribor. Ogledali smo si predstavo Pedenjped. Dvorana je bila zelo velika. Predstavo so si ogledali tudi otroci iz drugih šol.  Pedenjped je bil oblečen v rumeno majico in modre hlače. Najbolj všeč mi je bilo, ko je Pedenjped zapel pesmico. Zelo rada grem v lutkovno gledališče in se že veselim naslednje predstave.

Urška Krajnc, 2.razred

 

1.9.2017

SPREJEM PRVOŠOLČKOV

Petek, 1.9.2017, je bil prvi šolski dan. Skozi šolska vrata OŠ Korena je zakorakalo 18 prvošolčkov.

Dobrodošli prvošolčki!


28.9.2017

OHRID
Kot vsako leto so tudi letošnje počitnice bile zabavne, razburljive in zanimive. Letos sem jih začel kar z izletom v Ohrid.
22. 6. 2017 smo se s pihalnim orkestrom KUD Pošta Maribor odpravili na potovanje v Ohrid. Pot je bila zelo dolga in naporna, a je bila kljub temu zabavna. Med potjo smo igrali karte, družabne igre, se pogovarjali, jedli prigrizke …
Po sedmih prevoženih državah, po tisoč stotih kilometrih in skoraj dvaindvajsetih urah vožnje smo le zagledali Ohridsko jezero. Avtobus nas je pripeljal do hotela, kjer smo se razpakirali. Ko smo se razpakirali, smo že pričeli z ogledom mesta.
Čeprav sem bil že zelo utrujen, sem se zvečer po napornem dnevu in dolgi vožnji odločil, da se le grem malo skopat v Ohridsko jezero. Ura je bila okoli polnoči, bilo je temno kot v rogu, a na srečo so luna in zvezde osvetljevale pokrajino. Slekel sem se in stekel v osvežujočo jezero. Prvih nekaj metrov sem hodil po kamenju, nato pa sem prišel do mehkega peska in se spustil v vodo. Bilo mi je tako všeč, da sem v vodi ostal skoraj celo uro. Potem sem bil tako utrujen, da sem si samo umil zobe, se stuširal in preoblekel v pižamo ter šel spat.
Zjutraj sem se zbudil okrog sedmih in odšel na zajtrk. Dopoldan smo imeli vaje, nato smo si ogledali znamenitosti mesta Ohrid. Pred kosilom sem se še osvežil v jezeru. Vsak dan sem se kopal tri krat na dan, in sicer dopoldne, popoldne in okoli polnoči. Zvečer smo odigrali koncert in spet šli naokoli po mestu. Tokrat smo si ogledali stojnice.
Tudi tretji dan sem doživel nekaj nepozabnega. Z ladjico smo se peljali po Ohridskem jezeru. Vožnja mi v bistvu ni bila nič novega in mi zato tudi ni bila najbolj zanimiva. A ko smo prišli do končne destinacije, mi je postalo prav zanimivo. Prispeli smo v mesto imenovano Sveti Naum. Bilo je naravnost čudovito, bil je kot raj na zemlji. Po mestu so se prosto sprehajali pavi vseh možnih barv. Prvič v življenju sem videl bele, sive in celo črne pave, ki so se po vrhu vsega pustili še božati. Ko smo že bili tam, smo si ogledali tudi izvir Ohridskega jezera. Bil je poln svetlečih kovancev. Po jezeru so se pod globoko senco mogočnih dreves vozili čolničkarji. Žal je tudi ta dan minil prehitro kot vsak do zdaj.
Tako je mineval dan za dnevom. Zadnji dan smo predstavili še naš zabavni program, potem pa smo do konca dneva lahko delali, kaj smo želeli. Še zadnjič sem se skopal v Ohridskem jezeru, tokrat ob dveh zjutraj. Plaval sem zelo dolgo. Vedel sem, da bom pogrešal Ohrid, saj sem preživel čudovit teden, ob enem pa sem se veselil doma in domačih.
Noč pred odhodom sem ostal zelo dolgo buden, zjutraj pa smo že pred šesto uro odrinili proti domu. Pot nazaj je minila veliko hitreje kot pot tja. Na poti smo si ogledali še Skopje.
V Maribor smo prispeli zgodaj zjutraj naslednji dan. Po naju z očetom je prišla mama. Celo noč je prebedela samo zato, da bi naju lahko spet videla. Ko sem prišel domov, sem opravil, kar se pač stori pred spanjem. Stuširal sem se, umil zobe, » pocartal« svojega kužka, ki ga skoraj cel teden nisem videl in se kar brez večerje odpravil spat. Preden sem zaspal, sem razmišljal o vseh lepih stvareh, ki sem jih doživel, a tolažil sem se s tem, da je jutri nov dan, ki me bo popeljal v čudovite in dolge poletne počitnice.

Žak Petrič Grajfoner,  9. razred

POLETNA BALETNA ŠOLA
            Letos je na konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru potekala že tradicionalna poletna baletna šola. To je izobraževanje v času poletnih počitnic, ki ni obvezno, vendar menim, da se ga je dobro udeležiti. Na poletni šoli se vsako leto naučimo in izvemo veliko novega, spoznamo nove ljudi in drugačne metode učenja. Na letošnji poletni šoli je bilo sicer zelo naporno, vendar dobro za naša znanja in nadaljnja izobraževanja v baletu, kljub vsemu pa zelo zabavno.        
            Letos je deveto leto, odkar sem se začela ukvarjati z baletom. Znanje pridobivam in ga izpolnjujem na Mariborskem konservatoriju  za glasbo in balet. Baletna šola vsako leto prireja poletno baletno šolo. Njen namen je učencem predstaviti različne vrste plesa, spoznati  nove koreografe in profesorje s tujine ter predvsem pridobiti nova znanja s strani prej omenjenih profesorjev in koreografov.  Letošnja poletna baletna šola je potekala v koncu avgusta. Trajala je en teden. Učenci smo svoje znanje polnili pri urah klasičnega baleta, ki ga je vodil italijanski plesalec in koreograf Matteo Corbetta, Anton Bogov, slovenski solist nas je učil pri urah repertoarja, Melinda Szitt, madžarska pedagoginja pa je vodila ure teorije in prakse preventive pred poškodbami v klasičnem baletu. Pri profesorici Nikolett Nemeh, prav tako iz Budimpešte, smo pridobili znanje iz karakternih plesov. S sošolkami in sošolci iz baletne šole smo se pri pouku zelo veliko naučili in se hkrati zelo zabavali. Pouk je trajal od jutra do večera, odmor smo imeli le v času kosila. Pri gospodu Matteu Corbetti za klasični balet, ki je potekal zjutraj,  smo se učili o tehniki baleta in trenirali mišice ter  se posvečali koordinaciji. Gospoda Antona Bogova smo  bili vsi zelo veseli, saj še danes velja za prvaka slovenskega baleta in enega najboljših slovenskih solistov. Vodil je repertoar, kjer smo plesali valček iz baleta Coppelia. Način učenja g. Bogova mi je bil zelo všeč. Vsak učitelj uči drugače, o čemer sem se prepričala prav na poletni šoli.
            Na poletni šoli smo veliko plesali, kar nam je bilo zelo všeč. Spoznali smo nove učitelje, ustvarili nova prijateljstva, prejeli  za nas mnogo novega znanja. Veliko smo se družili in celoten čas poletne šole preživeli skupaj. To je vse skupaj šolo še polepšalo, kajti kaj je za plesalca lepšega,  kot prosti čas preživeti s plesom, obarvan v družbi prijateljev. Letošnja poletna šola mi bo ostala v lepem spominu. Upam, da bom imela še kdaj možnost, da se  udeležim  česa podobnega.

Julija Jelatancev, 9. razred

PREMAGAL SEM  STRAH
 Pisal bom o tem,  kako mi je med poletnimi počitnicami s pomola uspel obrat nazaj.
 Med poletnimi počitnicami sem bil na morju na otoku Čiovo s svojim sošolcem in zelo dobrim prijateljem Vanjo. Na ta dan sva se z Vanjo zbudila zelo pozno, saj sva prejšnjo noč po televiziji gledala zelo zanimiv film, ki se je končal okrog pol druge ure zjutraj. Takoj, ko sva se zbudila, sva zajtrkovala in nato gledala televizijo, saj nama še ni bilo za odhod na plažo. Na plažo sva prišla ob drugi uri popoldan. Kot zmeraj sva tudi tokrat takoj odšla na pomol, s katerega sva skakala vsak dan. Tokrat je bilo nekoliko drugače, saj sem si na pomolu zaželel, da bi poizkusil narediti obrat nazaj. Obrata  me je bilo zelo strah,  saj ko sem bil v 3. Razredu, sem ga poizkusil narediti s skakalnice v termah,  a sem padel na hrbet, kar je zelo peklo. Vanja me je spodbujal, da poizkusim, a me je bilo preveč strah, zato sem skočil samo na glavo. Ko pa sem prišel iz vode in hotel skočiti ponovno, pa me je spet prevzela želja po obratu nazaj. Tokrat sem poizkusil in uspelo mi je.  A ker  sem se obrnil preveč, sem spet padel na hrbet, vendar se nisem predal in poizkusil ponovno.  Tokrat mi je uspel popoln skok.
Bil sem zelo vesel in ponosen, da mi je uspelo premagati svoj strah. Kasneje sem hotel naučiti še Vanjo, ki pa na žalost ni mogel premagati svojega strahu, ampak ga razumem, saj pri tem skoku res lahko narediš samo malo napako in lahko padeš na hrbet, kar pa je zelo boleče.

Tim Dvoršak, 9. razred

 

POČITNICE

Vsak šolar se veseli začetka poletnih počitnic in tudi jaz nisem nikakršna izjema. Čeprav so se zadnji dnevi pouka »strašno vlekli«, smo jih vendarle dočakali.
Kot vsako leto sem tudi letos najbolj željno pričakovala dan, ko bomo šli na morje. Tokrat še celo malo bolj  zaradi nove kamere, ki omogoča snemanje  pod vodo. Želela sem si jo čim prej preizkusiti. Ko smo se namestili, sem seveda takoj hotela na plažo. Starša sta se smejala moji neučakanosti, vendar sta mi ustregla. Ker plažo poznam, sem vedela, kje bom lahko naredila najlepše posnetke. Vzela sem masko in jo ucvrla v vodo. Ob obali je bilo kar precej skal, idealno mesto za iskanje skrivnostnih vodnih prebivalcev. Ko smo prišli v apartma, smo si vsi skupaj ogledali posnetke na računalniku. Bilo je zelo zanimivo, saj lahko tako vidiš podrobnosti, ki jih drugače ne. Vsak dan sem kar nekaj časa preživela v vodi in delala posnetke. Ob tem sem se zelo zabavala, sploh, ker sem to počela prvič. Seveda pa to ni bilo edino, kar sem počela. Ob večerih smo se sprehajali ob obali in občudovali jadrnice in  jahte, zasidrane v pristanišču ali pa si ogledovali mestne znamenitosti. Tudi pri tem mi je kamera prišla še kako prav. Žal je bil teden hitro naokoli in treba je bilo oditi nazaj domov.
Letošnji dopust mi bo ostal še dolgo v lepem spominu. Pri tem mi bodo seveda pomagali čudoviti posnetki, ki si jih bom z veseljem vsake toliko časa ponovno ogledala.

Karin Rihter, 9. razred  

GARDALAND
Prvi dan počitnic smo se z družino, sorodniki in prijatelji odpravili v Gardaland.
V soboto smo se zbudili ob pol štirih zjutraj. Imeli smo  zajtrk, se preoblekli in se odpeljali proti Mariboru. Avto smo parkirali v garažni hiši, potem pa se peš odpravili proti glavni avtobusni postaji. Tam smo počakali avtobus, ki bi naj prišel ob petih. Malo je zamujal, ampak ne preveč. Ko smo stopili v avtobus,  smo si poiskali sedeže zraven sorodnikov, ki so nas že čakali, saj so vstopili eno postajo prej. Med vožnjo proti Italiji smo imeli štiri postanke, da smo šli na stranišče in da samo kaj pojedli. Vožnja je trajala osem  ur. Ko smo bili že kar blizu Gardalanda,  smo spoznali še enega sorodnika, ki ga do zdaj še nismo poznali in je bil glavni voznik avtobusa. Končno smo prispeli in pričakala nas je velika vročina. Bilo je 40°  C. Pri vhodu nas je pričakala vodička in nam razdelila karte ter povedala, kje se dobimo in kdaj. Ko smo vstopili,  smo dobili zemljevide. Razgledali smo se in se posvetovali, kam bi odšli najprej. Mislili smo iti na Raptorja, ampak je bil zaprt, zato smo odšli naprej. Peljali smo se s kakšnimi petimi vlakci, potem pa smo odšli na kosilo v restavracijo Aladin. Imeli so klimo,  zato smo še malo posedeli, da smo se malo ohladili in  potem odšli dalje. Najprej smo se vozili s počasnejšimi vlakci, saj smo imeli kosilo, potem pa tudi s hitrejšimi. Ko smo prišli do vlakca z imenom Mamut, se nam je vsem zdel počasen. Z  Dominiko nama je uspelo prepričati mamo, naj gre zraven. Ampak po 30 minutah čakanja se je izkazalo, da vseeno ni tako počasen kot zgleda. Vlak je bil  zelo hiter in delal je  ostre ovinke. Včasih se mi je zdelo, kot da bom padel ven, saj se je proga nagnila zelo poševno. Mami je bilo zelo žal, da je šla z nami, zato smo za pomiritev in ohladitev odšli na vodni tobogan, po katerem se spustiš z blazino. Po kakšnih šestih urah smo bili spet lačni. Predlagal sem, da bi odšli na pico in vsi so se strinjali. Ura je bila deset in še vedno se ni nič ohladilo. Bilo je okoli 30° C. Uživali smo do pol dveh ponoči, potem pa smo se morali vrniti k avtobusu. Bili smo malo prehitri, saj  je voznik še spal. Počakali smo, da se je zbudil, vklopil klimo in nas spustil na avtobus. Ko smo se vsi zbrali,  smo se odpeljali. Večina nas je po 45 minutah vožnje že spala, saj smo zelo veliko hodili. Med vožnjo nazaj smo prav tako imeli štiri postanke, vmes pa smo še odložili potnike v Ljubljani in v Celju. V Maribor smo prišli ob devetih zjutraj. Oče je odšel po avto v garažno hišo, jaz, mama in sestra pa smo počakali na klopi. Ko se je oče pripeljal, smo odložili nahrbtnike v prtljažnik in se odpeljali proti domu. Čeprav mi je mama rekla, naj grem še malo spat, nisem šel, saj je bila ura že deset. Ta dan nismo počeli nič, saj smo bili preveč utrujeni. Naslednji dan seveda ni bilo šole, saj so bile počitnice.
Ta izlet mi je bil zelo všeč in z veseljem bom v devetem razredu še enkrat obiskal Gardaland.

Žan Vrbnjak, 7. razred

V POREČU
Letos sem prvič odšla s kolonijo v Poreč.
Bilo je zelo zabavno, saj sem si našla nove prijatelje. Bilo je ogromno zanimivih in lepih trenutkov, med njimi tudi ta, ko smo se s štirimi prijateljicami odpravile na pedolin. Same smo se lahko vozile po morju. Bilo je res zabavno, saj smo se vozile po toboganu, skakale v vodo ter se zabavale. Potem so se nam še pridružili fantje,  s katerimi smo se dobili sredi morja. Skupaj smo se zabavali - skakali v morje.  Prav tako smo šli z ladjico na izlet. Že zgodaj smo se peš odpravili v pristanišče. Hoja je bila zelo naporna, saj je bilo zelo vroče. Ko smo končno prispeli, smo se  posedli po ladji. To je bil res zaslužen počitek. Peljali smo se v Rovinj. Ko smo prispeli, smo se  najprej slikali, nato pa šli po mestu nakupovat. Kupili smo lahko sončna očala, zapestnice in podobno.  Na žalost je bil hitro odhod. Sedli smo na ladjico in se odpeljali. Vsi smo bili zelo lačni, zato smo dobili čevapčiče, hrenovke, piščanca ... Kosilo je bilo zelo okusno. Po dolgi vožnji smo spet prišli nazaj v Poreč. Tam smo si ogledali še več stojnic ter se nato odpeljali z vlakcem nazaj v dom.

Issa Rebernik, 7. razred

Z LADJO V VRSAR
Med počitnicami sem že tretje leto obiskala Virc Poreč. Letovala sem z mojima prijateljicama Tino in Majo. Tako kot  vsako leto do zdaj smo tudi letos imeli celodnevni izlet z ladjo. Odpeljali smo se v Vrsar.
Odpravili smo se približno ob devetih. Dobili smo malico in vodo. Do ladje je bila dolga pot, skoraj 40 minut. Takoj, ko smo prišle, smo odhitele na zgornji del palube, ki je bil že skoraj poln. Našle smo si prostor in se začele pogovarjati in začele igrati karte. Nekaj kart je kar odpihnilo v morje in vse smo se začele smejati. Končno smo prišle v Vrsar. Bil je zanimiv kraj. Posedle smo se po plaži. Kmalu smo se preoblekle v kopalke in se šle kopat. Voda je bila mrzla, ampak to nas ni ustavilo. Po zabavi v vodi smo se posladkale s sladoledom in z vročim krompirčkom. Malo smo se še pogovarjale, potem pa smo morale iti. Ker smo  do ladje prišle hitreje kot ostali, smo še lahko šle po stojnicah. Na ladji smo dobili kosilo, odpluli  v mirni zaliv in tam pojedli. Čakala nas je dolga vožnja domov. Tudi v Poreču smo lahko šle po stojnicah. Najprej smo se izgubile, ker smo odšle eno ulico predaleč, ampak potem smo našle pot nazaj. Večina si je kupila kakšne zapestnice ali majice, nekatere pa tudi kakšne sladkarije, jaz pa si nisem kupila ničesar.  Nazaj smo šle z vlakcem, saj so nas že kar bolele noge. V domu nas je že čakala večerja. Ta večer smo hitro zaspale, saj smo bile zelo utrujene.
Izlet mi je bil všeč, ker smo se zabavale in uživale v vodi. Ne bi pa bilo tako lepo, če ne bi bili zraven še moji prijateljici. Upam, da bom še kdaj  ponovila podoben izlet.

Ivana Grabušnik, 8. razred

SREČANJE Z DELFINI
Med letošnjimi poletnimi počitnicami smo se s prijateljico s tenisa in njenimi  starši odpravili na 4-dnevni izlet s čolni do slapov reke Zrmanje na Hrvaškem.
Odpluli smo zelo zgodaj, ko je bilo zelo mirno morje. Ob plovbi mimo mesta Zadar smo prvič opazili v daljavi dva delfina. Za trenutek smo postali in opazovali njuno  lahkotno plavanje. Nadaljevali smo pot po morju do reke. Pluli smo v kanjonu reke Zrmanje, se vmes skopali in končno prispeli do cilja. To so bili slapovi reke Zrmanje. Ker je bilo vroče, smo odšli v reko na vrh slapa in skočili z njega. Bilo je zabavno, zato smo se odločili še za en skok. Prijateljičina mama pa je ostala na čolnu. Ko smo ravno skočili, je njena mama zagledala delfina. Začela je kričati in mahati proti nam, a mi je sploh nismo slišali. Priplavali smo do čolnov in povedala nam je,  da je videla delfina in ljudi, ki so plavali z njim in ga božali. Nismo mogli verjeti, ampak že se je prikazal tudi nam. Počasi smo odšli v vodo in ga čakali. Prišel je skoraj do nas. Manjkali so le še trije metri, da bi ga lahko pobožali in prijeli za plavut, tako kot  so že počeli ostali. A na žalost je odplaval.
Naslednji dan smo nadaljevali pot proti Kornatom. Pripluli smo iz strani odprtega morja in spet sta se nam še tretjič prikazala  dva delfina, ki sta obplavala naš čoln. Tukaj smo se poslovili, prijateljica s starši je odplula do otoka Pašman, mi pa do Šibenika.

Lija Mumlek, 6. razred

 

POHOD DO TRIGLAVSKIH JEZER
Bil je zadnji teden pred začetkom šole, zato  sva se z mamo odločila, da se bova odpravila na pohod do Triglavskih jezer. 
Že naslednji  dan  sva se z avtom odpeljala proti Ljubljani. Med potjo sva v Ljubljani pobrala tudi njeni  prijateljici. Tja smo prispeli okoli 9. ure zjutraj ter se odpravili na pot. Po uri in pol hoje smo prišli do prve koče ob prvem jezeru, kjer smo popili nekaj toplega in se odpravili naprej. Takrat se je pot razvila v strme bregove. Hodil sem prvi in naenkrat  zaslišal šumenje v grmu  desno od mene. Mislil sem si, da ni nič, nato pa je ven prilezla velika kača. Vsi smo se ustrašili in stekli naprej. Pot se je vila  po bregovih in  dolinah  vse do strme poti čez prepad, s katerega  je bil prekrasen razgled. Po štirih urah hoje smo končno prišli na cilj in videli še tri prekrasna jezera s kristalno čisto modro vodo. Tam je stala tudi koča, v kateri smo se odpočili in se najedli. Preostanek dneva smo pešačili naokoli in se zabavali,  dokler se ni  stemnilo. Odpravili smo se nazaj v kočo in se dobro naspali, saj smo se že drugi dan odpravili nazaj v Maribor.

Vanja Flis, 8. razred

VOŽNJA S SUPOM
V torek, 15. 8. 2017, ko smo bili na morju, smo se z družino odločili,  da se bomo odpeljali k prijateljem. Dogovorili smo se, da si bomo pripravili okusno ribje kosilo. Otroci smo še pred kosilom uživali na plaži.
Na plaži sem uživala jaz, sestra Teja, prijateljica Živa in njen brat. V vodi smo se žogali, skakali in počeli vse poletne vragolije. Njihov sosed nam je ponudil vožnjo s supom. Z veseljem smo sprejeli ponudbo. Sup je napihljiva ali trda deska, na kateri  stojiš ali klečiš. Premikaš se z veslom. Zaradi varnosti si sup  privežeš na nogo. Na supu moraš loviti ravnotežje. To sploh ni lahko, še posebej, če je morje razburkano, kot je bilo tisti dan.
Veliko smo padali v vodo in se izmenjevali na deski. Najbolj je bilo smešno, ko smo hoteli vsi stati na supu, a uspelo nam je samo za nekaj sekund. Sup mi je enkrat padel  na glavo, zato sem se zelo prestrašila. Po treh urah premagovanja valov, nas je že zelo zeblo. Pojedli smo slastno kosilo in  odšli  počivat.
Ta dogodek mi bo za vedno ostal v spominu. S sestro želiva imeti sup, da bi lahko tudi midve premagali valove. To je res prava zabava!

Neli Turk, 6. razred

ADRENALINSKI DAN NA MORJU
S starši sem bila na morju v Tuniziji. Opisala bom dan, ki je bil zame nekaj posebnega.
Že, ko sem se zbudila, sem vedela, da bo zanimiv dan, saj smo se odločili, da bomo šli na izlet s kamelami. Ob deveti uri zjutraj smo se odpravili na dogovorjeno mesto. Tam nas je pričakala karavana kamel. Najprej so nam dali naglavne rute. Potem pa so nam pomagali splezati na kamele. Na kameli sem bila z mamo. Ko so kamele stale na mestu, so se pozibavale. Karavano kamel je vodil vodič, ki je jahal oslička. Kamele so bile povezane z vrvjo ena za drugo, na gobcih so imele nagobčnike. Po eni uri ježe smo imeli premor, med katerim smo se slikali z belo kamelo. Nahranili smo jo tudi s kaktusom. Nato smo si ogledali tradicionalno kmetijo, kjer so nam postregli s pijačo in na poseben način pripravljenim svežim kruhom. Po odmoru smo se začeli vračati v hotel. Ko smo se vrnili, smo razjahali kamele na poseben način. Kamela se je počepnila na prednji taci, nato še na zadnji in se spustila na tla. Po kosilu smo odšli na plažo, kjer sva se z atijem odločila, da se peljeva s padalom. Najprej so naju oblekli v reševalne jopiče in nama  nadeli varnostne pasove. Odšla sva do padala, kjer so naju pripeli nanj. Na morju je čakal čoln, da naju potegne v zrak. Nad morjem sva letela skoraj petdeset metrov visoko, da sva si lahko ogledala obalo. Polet je trajal približno pet minut. Na koncu sva varno pristala na obali. Tako se je počasi zaključil ta dan.

Iris Fradl, 6. razred

V ŽIVALSKEM VRTU
V ponedeljek,  28. 8. 2017,  smo odšli jaz, moja družina, sestrična, teta, babica, botra in stric na Dunaj v živalski vrt. Zelo zelo sem se že veselila tega dogodka. Ker nas je bilo malo več, smo si izposodili kombi. Tja smo se vozili tri ure in pol. Vmes smo imeli en postanek. Ko smo bili res že zelo blizu, smo bili vsi zelo nervozni.
Prispeli smo v živalski vrt. Ko smo kupovali vstopnice, smo zelo dolgo čakali. Na začetku živalskega vrta so bile bolj domače živali, kot so na primer: zajčki, koze, krave, bik, konji. Potem smo že videli rjave medvede. Čez čas smo šli v hišo, ki je predstavljala pragozd. Videla sem velikega netopirja. Odšli smo naprej in videli pingvine, polarne medvede, tjuljnje, nilske konje, žirafe, slone in opice. Čisto na koncu smo videli kralja živali- leva, potem pa še  geparde in  sibirske tigre.
Ta dolga pot me je res zelo izčrpala. Sploh več nisem mogla stati. Najbrž res nisem mogla našteti vseh  živali, ki sem jih  videla. A glavno je,  da sem se  zabavala.

Neža Slanič, 6. razred

TABORJENJE PRED HIŠO

V sredo, 23. 8. 2017,  sta sošolca Tilen Mulec in Tilen Poštrak prespala pri meni v šotoru pred hišo.
Pri meni je nameraval prespati tudi Klemen, vendar je pri boksanju v boksarsko vrečo nerodno boksnil in si zlomil roko. Odšel je domov. S sošolcema smo postavili šotor in se pri tem zelo namučili. Naredili smo si prenočišče z blazin. Pojedli smo zasluženo kosilo, ki ga je pripravila mama. Potem smo se domislili, da bi se lahko šli spuščat po foliji. Pripravili smo si folijo in vodo. Preoblekli smo se v kopalke in pričeli s spuščanjem. Bilo je zabavno, veliko smo se tudi nasmejali. Popoldan smo se igrali skrivalnice. Po skrivalnicah smo šli peš po koruzo na polje. Natrgali smo primerne koruzne storže. Čez travnik smo se odpravili domov. Zakurili smo ogenj in si začeli peči koruzo. Bila je zelo okusna. Čez nekaj časa smo odšli v šotor. Igrali smo monopoli in igre s kartami.
Pogovarjali smo se o dogodkih med počitnicami in pozno zaspali. Komaj čakam na naslednje taborjenje s sošolci.

Rok Vrbnjak, 6. razred

DAN NA DEBELEM RTIČU
Med počitnicami sem bila na Debelem Rtiču, kjer sem imela terapijo.
Po zajtrku smo Eva, mami in jaz odšle na sprehod po vinogradih. Kot zanimivost naj povem, da so v teh vinogradih snemali Usodno vino. Ko smo se vrnile s sprehoda, sem imela telovadbo. Telovadba je ena izmed terapij, ki sem jih imela na Debelem Rtiču. Po terapiji sem imela prosti čas. Odšle smo do morja in  nabirale školjke. Našle smo tudi leščurja. Sprehodile smo se nazaj do hotela, saj sem imela drugo terapijo, in sicer telovadbo v bazenu. Hitro sem si oblekla kopalke in odšla na bazen. Ko je bilo ure konec, smo imele kosilo. Po kosilu je odšla Eva spat, midve z mami pa sva gledali televizijo. Po počitku smo se odpravile na igrala v čarobni gozdiček, ki leži na rtu Debelega Rtiča. Iz tega je prečudovit razgled na slovensko morje. Videle smo velike tovorne ladje, ki prevažajo tovor v pristanišče Koper. Potem je bil čas, da gremo na večerjo. Po večerji smo se umile, lepo uredile in odšle na zabavo, ki je potekala vsak večer. Tam sem spoznala tudi prijatelje in prijateljice. Tam so bili otroci iz različnih držav, ki so se tudi predstavili s točkami. Na zabavi so bili tudi mladoletniki, ki imajo telesne okvare in so na vozičku. Zabava je trajala do 21.30, nato smo hitro smuknile v posteljo in zaspale z lepimi spomini na dan na Debelem Rtiču.

Špela Arnuš, 6. razred

TIIN ROJSTNI DAN
V petek, 25. 8. 2017, sta me  moja sošolka in soseda Tia povabili na praznovanje njenega rojstnega dne, ki bo v nedeljo, 27. 8. 2017, pri Tii doma. Sprejela sem vabilo in  z velikim veseljem pričakovala nedeljo.
Sobota je minila zelo hitro in nedelja je bila tukaj. Ob dvanajstih me je mama peljala k Tii. Takoj, ko sem prišla, smo začeli igrati namizni nogomet. Čeprav še niso prišli vsi, nas je bilo dosti. Igrali smo dolgo, potem pa smo se malo zdolgočasili,  zato sva se s Tio šli rolat. Dve uri sta minili zelo hitro. Bil je čas za kosilo.
Po kosilu smo že spet igrali nogomet. Zvečer smo šle jaz, Tia in najina prijateljica na sprehod. Začelo je deževati. Hoditi smo začele hitreje. Čez pet minut se je začela nevihta. Potem je po nas prišel moj ati.
Čas je bil, da gremo domov. Bil je najbolj zabaven rojstni dan, na katerem sem kadarkoli bila.

Tajda Žižek, 6. razred

IZLET NA PRIMORSKO
Ker imamo doma kmetijo, ne moremo iti na daljši dopust ampak večkrat po en dan. Tako je bilo tudi 1. avgusta, ko smo se odločili za izlet na Primorsko.
Vstali smo zgodaj zjutraj, vzeli stvari in se odpravili na pot. Po poti smo se še ustavili v trgovini, kjer smo si kupili malico in pijačo. Vozili smo se dobre tri ure, saj so bili na cesti zastoji zaradi del. Najprej smo se ustavili v Kopru, kjer smo si ogledali mesto in pristanišče, kjer je bilo veliko tovornih ladij. Še posebej mi je bila zanimiva velika luksuzna jahta. Pot smo nadaljevali do Izole, kjer smo videli manjše pristanišče s privezi jadrnic in čolnov. Nato smo pomalicali in se šli kopat. Morje mi tukaj ni bilo všeč, ker so bile ostre skale, na katerih si je oče poškodoval nogo, kljub temu smo se otroci dalje kopali.
Proti večeru smo se polni novih vtisov in doživetij odpeljali proti domu. Takšni izleti so mi všeč, samo da vožnja ne bi bila tako dolga. Veselim se naslednjih počitnic, da bomo spet šli na kakšen izlet.

Jernej Senekovič, 8. razred

 

VOŽNJA S PADALOM
Na morje smo šli v Podgorco v torek, 1. 8. 2017, in sicer sem šla z mamo, Anjo, Tijo, Kajo in Andrejem. Tam sem videla, da se ljudje s padali vozijo nad morjem. Z Anjo sva to želeli doživeti. Ogledali sva si cenik in se odločili, kdaj bova šli poskusit. To je bil ponedeljek, 7. 8. 2017.
Prišel je dan, ko sva šli z Anjo  na vožnjo s padalom. Plačali sva in že smo bili s čolnom sredi  morja. Z Anjo sva si nadeli reševalne jopiče in že so naju pripenjali na padalo. Bili sva zelo živčni in komaj sva čakali na dogodivščino. Pričeli sva se dvigati in srce nama je začelo razbijati. Ko sva prišli na višino 400 metrov nad morjem, sva videli plažo, ptice, greben, ladje in čolne. Po desetih minutah so naju začeli vleči proti čolnu, a midve sva hoteli še ostati zgoraj, saj je bilo zelo zanimivo. Ko sva prišli blizu čolna, so se najine noge namočile v morje. Prišli sva nazaj v čoln, si slekli rešilne jopiče, se usedli in se odpeljali nazaj na kopno.
Zelo sva se zabavali in upava, da bova drugo leto lahko spet šli na vožnjo s padalom. Te dogodivščine ne bova nikoli pozabili.

Sara Zorec, 8. razred

 

 
 
 

 

Korenček 2017/2018

Korenček 2016/2017

Korenček 2015/2016

Korenček 2014/2015

Korenček 2013/2014

Korenček 2012/2013

Izdelava strani: Lešnik Peter