Header image Emblem

Zg. Korena 32
2242 Zg. Korena
Tel.: 02 6300 650
E-Pošta: os.korena@guest.arnes.si

  

Akcija

podari malico.

 

Domov
Vrtec
O šoli
Za starše
Izbirni predmeti
Dnevi dejavnosti
Interesne dejavnosti
Dodatne aktivnosti
Obvestila
Projekti
Informacije javnega značaja
Povezave
Šolski časopis Korenček
Tekmovanja
Arhiv

 
 
Spletni časopis Korenček
16.5.2019

PLANETARJENJE IN SPUŠČANJE RAKET

14. 5. 2019 smo imeli v šoli naravoslovni dan. V šolo je vsak prinesel plastenko, lepilni trak in škarje.
V učilnici smo iz teh stvari izdelali vodne rakete. Rakete smo po izdelavi pospravili v šolske omarice. Nato smo odšli v drugo učilnico, kjer smo poslušali predavanje o astronavtih, njihovih oblekah in opremi. Zunanja predavateljica je naredila poskus, kaj bi se zgodilo z astronavtom, če v vesolju ne bi imel primerne vesoljske obleke in opreme. Po končanem predavanju smo odšli v telovadnico. Tam nas je že čakal napihljiv planetarij. V notranjosti planetarija, ki izgleda kot iglu, smo si leže ogledovali zvezde in vesolje. Občutek je bil takšen, kot da bi se peljali v raketi po vesolju. Zraven smo poslušali razlago o zvezdah, galaksijah in na splošno o vesolju. Ko smo s tem zaključili, smo odšli po vodne rakete, ki smo jih izdelali. Odpravili smo se na bližnji travnik šolskega igrišča in spustili rakete v zrak. Letele so visoko in daleč. Po tem dogodku smo se vrnili v učilnico in poslušali predavanje o nastanku vesolja.
Ta naravoslovni dan mi je bil zelo zanimiv in poučen. Najboljši del mi je bil, ko smo bili v planetariju in smo si doživeto predstavljali, kako bi naj bilo v vesolju. Želim si še več takšnih zanimivih in poučnih naravoslovnih dnevov.

Zoja Treplak Vidovič, 6. razred

 

13.5.2019

Zdravnik zdravi, narava ozdravi. (Jože Majes)

Zdravilno moč zelišč so poznale že teta Pehta in naše prababice. Vedele so, katera zelišča pozitivno vplivajo na človeka, katere odpravljajo takšno ali drugačno tegobo. V okviru naravoslovnega dne smo se prvošolčki z učiteljicama Janjo in Mileno odpravili na učni vrt Melisa, ki ga imamo v bližini šole. Na vrtu nas je prijazno sprejela gospa Irena Lenič. Popeljala nas je med zeliščne gredice in začimbnice ter nam razložila, za kaj in kako jih uporabljamo. V košarico smo nabrali veliko marjetic in ognjičeve cvetove, da jih bo gospa Irena posušila in jih kasneje uporabila. Po nabiranju, opazovanju, tipanju in vonjanju zdravilnih zelišč smo gredice tudi označili z glinenimi ploščicami, na katerih so bila zapisana njihova imena v slovenskem in latinskem jeziku. Med drugim smo izvedeli, da velikocvetni lučnik pomaga pri kašlju in prehladu, ognjič blagodejno vpliva na kožo, poprova meta nam je v pomoč pri krčih v želodcu, slabostih, bruhanju in razdražljivosti, za dober spanec in pomiritev pa blagodejno vplivajo kamilice in melisa. Po zanimivem delu smo se okrepčali z okusnim domačim sirupom iz mete in melise ter svežim, domače pečenim kruhom iz pirine moke, lanenih semen in orehovih jedrc.

Učenci 1. razreda z učiteljicama

 

13.5.2019

Prvomajske počitnice

Letošnje prvomajske počitnice sem zelo nestrpno pričakovala. Pred enim mesecem sva se z babico dogovorili, da gremo v Postojnsko jamo. Počitnice sem tudi potrebovala, da se spočijem od šolskih obveznosti.
V soboto, 27.4.2019, na dan upora proti okupatorju, smo se odpravili v Postojnsko jamo. Zraven mene so še odšli mami, sestrična Sara, babi in dedi. Do Postojnske jame smo se peljali 2 uri. Med potjo smo se ustavili na počivališču Lom. Tu smo malicali in šli na stranišče. Že tu smo videli tablo z napisom Postojnska jama. Ko smo prispeli, smo se odpravili po vstopnice in  ob 12. uri smo se postavili pred označbo za slovenski jezik. Naši vodički je bilo ime Simona. S Simono smo se odpravili na vlakec. Z vlakcem smo se peljali 10 min v notranjost jame. Med vožnjo smo opazili črne stene in strop. Med vojno so tukaj partizani Nemcem razstrelili nafto. Po vožnji smo se pričeli vzpenjati do najvišje točke v jami. Ogledovali smo si kapnike. Nato smo prečkali ruski most in se odpravili v zimsko jamo in špagetno ter rdečo dvorano. Skozi tunel smo se odpravili do človeške ribice v akvariju. Človeška ribica lahko zdrži do 10 let brez hrane. Kožo ima podobno človeku. Z vlakcem smo se vrnili iz jame. Na poti domov smo se še ustavili v Trojanah. Na ta dan se je rodila tudi sestrična Tinkara. V torek sem jo obiskala v porodnišnici. Ostale dneve počitnic sem preživela pri babici v Jablancah.
Počitnice sem preživela lepo. Bile so mi všeč.

Urška Krajnc, 3.razred

Prvomajske počitnice sem preživela na morju, pri babici in dediju ter doma . V ponedeljek smo odpotovali na morje. Peljali smo se do Kopra. Tam smo prespali. Zjutraj smo se peljali do avto kampa v Premanturi. Parkirali smo na najlepši prostor. Najprej sem skakala po skalah. Tretji dan smo se s kolesi peljali na rt Kamenjak. Tam naj bi bile dinozavrove stopinje, ampak mi jih nismo videli. Šli smo tudi v Safari bar. Tam je bilo skoraj vse iz naravnega materiala. V četrtek smo se vračali in se  vozili 6 ur. V Postojni smo šli na pico. Naslednji dan smo šli k babici. Nato je k meni prišla sošolka Monika.Ostale dni sem preživela z mamico. Počitnice so mi bile všeč.

Nika Lubej, 3.razred

Prvo polovico počitnic sem preživel na morju. Z mamo sva se v nedeljo odpravila v Biograd na moru. Zraven se je peljala Lina. Njeni starši, ki so naši prijatelji, so bili že na morju. Ker smo prišli pozno, smo odšli na večerjo in spat. Naslednji dan je bil lep sončen dan. Šli smo v Šibenik, kjer smo si ogledali mesto in trdnjavo. Popoldan smo se ustavili v Vodicah, kjer smo si ogledali nov hotel, ki je zgrajen v obliki potniške ladje. Nato smo šli na večerjo. Naslednji dan smo se zunaj igrali. Bilo je veliko otrok. Igrali smo badminton, vozili smo se s kolesi in električnim skirojem. V sredo smo šli v zabaviščni park Mirnovec. Vozili smo se na vseh napravah. Najbolj všeč mi je bil vlak smrti. V četrtek sva z mamo odšla domov. Zadnje tri dni sem preživel pri babici ni doma.

Mark Kojc, 3.razred

Med počitnicami sem bila veliko pri babi in dediju, ker je mama bila v službi. Doma so nam delali na hišo fasado, vendar je  zaradi slabega vremena niso zaključili.
Za prvi maj smo odšli na izlet v Konjišče pri Apačah. Tam so ribniki. Ogledali smo si tudi grad v Negovi. V gradu je bil stekleni most in z mamo sva stopile nanj, čeprav naju je bilo strah. Potem smo šli na kosilo. Drugi dan smo pri babi postavljali rastlinjak.
Škoda je bilo samo to, da je bilo med počitnicami slabo vreme.

Iva Ilec, 3.razred

Večji del počitnic sem preživela doma. Bila pa sem tudi na krajšem izletu in pri sošolki Niki.
Najprej smo odšli na Plački stolp. Vozili smo se pol ure. Na Plačkem stolpu je moj brat Filip pokazal vinograde, kje je včasih delal. Mama se žal ni povzpela, ker se je bala višine. Od Plačkega stolpa smo se napotili proti Avstriji. Tam je Filip od blizu pokazal te vinotoče. Videli smo tudi grad v kraju Ehrenhausen. Po nekaj dnevih počitnic me je Nika povabila na obisk. Igrali sva se skrivalnice in raziskovali z mikroskopom.
 Med počitnicami sem se imela lepo, žal pa so minile prehitro.

Monika Cvikl, 3.razred

Za prvomajske praznike smo se zelo zabavali, ker smo počeli veliko zanimivih stvari.
V sredo smo šli na Bled, kjer smo si ogledali grad. Videli smo veliko dragih kamnov, okostja, egipčanske čevlje in orožje. Potem smo se odpravili k Anžetu Kopitarju. Tam sem se pogovarjala angleško z Nežo in Jakobom. Igrali smo se za princese in pošast, zvečer pa smo šli domov. V petek pa sva šla z atijem Sabini  zamenjevati luči. Čistila sem stanovanje in posesala kavč. V soboto pa smo šli na sladoled.
To je bil konec mojih počitnic, ki pa niso bile poceni, ker smo  zapravili veliko evrov.

Nika Markuš, 3.razred

Moje prvomajske počitnice so bile zelo zanimive. Zelo sem bil vesel, ker smo jih preživeli z družino.                                                                                                                    V ponedeljek smo praznovali mamin rojstni dan. V sredo, 1.maja, sem šel  v pustolovski park na  Vurberk . V pustolovskem parku so bile tri poti, jaz sem šel po prvi poti, ki se je imenovala Popova pot. V četrtek,  2. maja, smo z Aido in njeno družino šli v čokoladnico Zotter v Avstrijo. Na voljo smo imeli več kot 300 čokolad. Pri čokoladnici smo si še ogledali  živalski vrt. V soboto, 4. maja, sva z mojo sestro Niko šla k sosedi na rojstni dan. V nedeljo,5. maja, smo šli k moji babici na kosilo.                                                                                                                            Moje prvomajske počitnice so zelo hitro minile. Zelo sem bil vesel, ker sem vsak dan izkoristil za nekaj novega in jih preživel z družino.

Jure Weingerl, 3. razred

15.4.2019

V našem razredu smo tudi veliki vrtnarji. Pri pouku smo sejali in sadili različna semena in sadike. Že čez tri dni smo opazili prve spremembe. Na plano sta najprej pokukali kreša in redkvica. Čez par dni pa še ostala zelenjava in zelišča ter rožice. V teh dneh pa imamo že pravi pravcati vrt, kjer vse zelo hitro raste! Se že veselimo prvih pridelkov :)!

Učenci 1. razreda

15.4.2019

Z učiteljico Valentino smo prejšnji teden obiskali računalniško učilnico. Ker je ona učiteljica računalništva, se na računalnike zelo dobro spozna. Povedala in pokazala nam je, kako so izgledali računalniki nekoč (zgodovina računalnika). Prvi računalnik se je imenoval abakus, nekje vmes pa je bil računalnik tako velik, da je zasedal celo  sobo. Govorili smo tudi o pravilih v računalniški učilnici. Najbolj zanimivo pa nam je bilo, ko nam je pokazala, kako računalnik zgleda odznotraj. Po tej predstavitvi smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je ostala z učiteljico Valentino v računalniški učilnici, kjer so se naučili, kako se računalnik vklopi, izklopi, kaj je namizje računalnika, kaj je orodna vrstica in čemu služi, kam si shranimo kakšne dokumente, druga skupina pa je v tem času odšla z učiteljico Janjo v razred, kjer so ponovili osnovne komponente računalnika in se pogovarjali o vhodnih, izhodnih in pomnilnih enotah računalnika. Ker smo pridno delali, nam je na koncu ostalo dovolj časa, da smo lahko igrali igrico na računalniku. Bilo je super zanimivo in poučno!

Učenci 1. razreda

15.4.2019

Sredi marca smo na naši šoli imeli čistilno akcijo. Ker se tudi prvošolčki zavedamo, kako pomembno je ohranjati čisto okolje, smo se akciji z veseljem pridružili. Z učiteljicama smo se veliko pogovarjali tudi o tem, kako lahko mi in naši starši poskrbimo za čisto naravo. Govorili  smo o ločevanju odpadkov, o nevarnih odpadkih in kam jih odvržemo, ... Učiteljica nam je povedala tudi recept za naravno čistilo, ki čisto nič ne škodi naravi in okolju: soda bikarbona, limona in kis so tiste čarobne sestavine, ki pomagajo, da je naš dom lahko čist brez kemikalij, po vrhu vsega pa še zelo poceni. Z veseljem smo si ga zapisali in doma povedali svojim staršem.

Učenci 1. razreda

4.4.2019

NARAVOSLOVNI DAN V CENTRU EXPERIMENTOV

V četrtek, 21.3.2019, smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v Maribor, v Center eksperimentov. Tam smo si ogledali veliko zanimivih reči. Ena izmed njih je bila cesta, po kateri sta vozila dva dirkalna avtomobila. Avtomobilčka smo poganjali z vrtenjem ročice. Po ogledu teh avtomobilčkov smo se razdelili v dve skupini. Jaz sem bila v prvi skupini. Na posebni televiziji smo si ogledali optične prevare. V drugi sobi so nas čakali še drugi eksperimenti. Meni je bil najbolj všeč bruhajoči vulkan. Videli smo še poskus s steklenico, v katero smo dali tri vžigalice in na steklenico dali napihnjen balon. Balon je potegnilo v steklenico.  Naš vodič je na krožnik položil barvne bonbone in nanje vlil vročo vodo. Barva je počasi izginjala  z bonbonov in mavrično obarvala vodo. Na koncu smo nekatere eksperimente  poskusili narediti tudi sami.    

Dan v Centru eksperimentov mi je bil zelo všeč in upam, da še kdaj grem tja.

Nika Lubej, 3. razred

V četrtek, 21.3.2019, smo se odpravili v Center eksperimentov. Z avtobusom smo se ob 8.20 odpeljali  v Maribor. V  Centru eksperimentov smo se razdelili v dve skupini. V naši  skupini smo bili tretji razred in pol prvega razreda, v drugi skupini pa drugi razred in ostala polovica prvega razreda. Najprej smo si ogledali optično iluzijo. To je slika, ki jo vidimo drugače kot v resnici izgleda. Preden smo se zamenjali z drugo skupino, smo se igrali z raznimi predmeti. V laboratoriju smo delali eksperimente. Najbolj všeč mi je bilo, ko je izbruhnil vulkan. Naredili smo tudi slonovo pasto. Ko je bila ura dvanajst, smo se odpravili nazaj v šolo.
Bilo mi je zelo všeč in zato bi še enkrat obiskala to hišo eksperimentov.

Urška Krajnc, 3. razred

 

24.3.2019

OPIS HIŠE

Naša hiša je srednje velika. Stoji na vrhu hriba, zgrajena  je iz opeke, pokrita z opečno kritino. Zunanje stene so pobarvane  z marelično barvo. Na sprednji strani so rjava vrata, nad vrati je luč, levo in desno od vrat sta okni. Na zadnji strani imamo 2 okni, 1 manjšo straniščno okno in večje kuhinjsko okno. Hiša ima klet,  pritličje in 1.nadstropje. V pritličju imamo dnevno sobo, kurilnico, hodnik,  kuhinjo, spalnico, stranišče in kopalnico. Iz pritličja poteka stopnišče z vrati  v prvo nadstropje. V 1. nadstropju so  enaki prostori kot v pritličju. Na desno je kuhinja, naprej od kuhinje je spalnica, desno dnevna soba. Nasproti stopnišča je moja soba, desno pa stranišče in kopalnica. To je naša hiša.

Jure Weingerl, 3.razred

Naša hiša se nahaja v Žikarcah 91d. Hiša je pravokotne oblike. Zgrajena je iz opeke in pokrita s črno streho. Naša hiša še nima fasade. Na sprednji  strani hiše so velika vhodna vrata sive barve. Desno od vrat so tri okna, ki so prav tako sive barve. Na zadnji strani  hiše so velika garažna vrata. Notranjost hiše sestavljajo klet, pritličje in mansarda. V kleti se nahaja garaža, pralnica, kurilnica in shramba. Iz kleti vodijo stopnice v pritličje. Tukaj se nahaja: predsoba, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, kopalnica, stranišče in spalnica. V mansardi je galerija in tri otroške sobe. To je naša hiša v kateri živimo že eno leto.

Aida Krajnc, 3.razred

Opisala bom hišo, v kateri živim. Stanovanjska zgradba je pravokotne oblike in srednje velikosti. Zgrajena je iz opeke in pokrita z rdečo streho. Zunanje stene so pobarvane z marelično barvo. Na sprednji steni stavbe je pet oken. Na zadnji strani stavbe sta dve okni, pa tudi garažna vrata. Vhodna vrata so sive barve. Hiša ima dva opečna dimnika in sive žlebove. Stavba stoji v manjšem kraju Žikarce. Namenjena je za bivanje. V notranjosti hiše so tri etaže. V kleti so garaža, dve sobi, kopalnica, shramba in kurilnica. V pritličju so tri sobe, kuhinja, jedilnica, kopalnica in terasa. V mansardi se nahajata dve sobi, zraven sta še kopalnica in loža. V zgradbi so tudi lesene stopnice. Moja hiša mi je zelo všeč, ker je lepe barve in dobro izgleda ter se v njej odlično počutim.

Katarina Božac, 3.razred

Naša hiša stoji na hribu. Od glavne ceste je oddaljena 800 metrov. V njej bivamo ati, mami in jaz. Je stanovanjska hiša. Hiša je pravokotne oblike. Zgrajena je iz opeke. Sestavni deli hiše so: stene, okna, vhodna vrata, streha, dva dimnika in žlebovi. Vrata so velika, pravokotne oblike in rjave barve. Okna so velika in kvadratna. Streha je strma in pokrita z rdečo opeko. Žlebovi so aluminjasti. Dimnika sta visoka, opečnata in rdeče barve. Zunanje pročelje je marelične barve. V notranjosti hiše so: sobi, hodnik, kuhinja, kopalnica in dnevna soba. S hodnika vstopimo naravnost  v dnevno sobo. Iz  dnevne sobe vstopimo v kuhinjo. Na levo stran hodnika je kopalnica. Na desno stran hodnika je spalnica in moja soba.

Urška Krajnc, 3.razred

13.3.2019

PUSTNI TOREK

V torek, 5.3.2019, smo prišli našemljeni v šolo. Pred malico smo odšli v potujočo knjižnico. Maske smo predstavili knjižničarjem. Vrnili smo se v šolo na malico. Po malici smo vsi predstavil svojo masko. Najbolj mi je bila všeč nuna. Predstavile so se še naslednje maske: pikapolonica, muca, Matilda, okostnjak, princeske, policistka, gusarka, nindža,  kavbojec, Miki Miška, indijanka, vila in super Marijo. Učiteljica je bila našemljena v beneško masko. Po predstavitvi smo učenci in učitelji 1.triade odšli na pohod po Koreni. Ko smo se vrnili s pohoda, smo bili utrujeni.

Urška Krajnc, 3.razred

V torek, 5.3.2019, smo imeli pustno rajanje. Zjutraj smo se oblekli v pustne maske in odšli v šolo z oranžnimi nahrbtniki. V  šolo smo prišli po ustaljenem urniku. Odšli smo na pustni pohod, kjer so se nam pridružili še 1. in 2. razred. Ko smo se vrnili nazaj, smo še prebrali pravljico in odšli na kosilo. Pustno rajanje smo zaključili ob 13.00.

Lana Minih, Gačnik, 3.razred

V torek, 5.3.2019, smo se v šoli zbrali kot po navadi. Prišli smo v kostumih, saj je bil pust. Počakali smo na učiteljico in skupaj odšli na malico. Nato smo predstavili svoje kostume. Jaz sem bil okostnjak. Potem smo odšli na pohod po Koreni. Ustavili smo se na travniku in se igrali. Ko smo prišli nazaj v šolo, smo šli na kosilo. Ta dan je bil zelo zanimiv in igriv.

Gašper Fradl, 3.razred

V torek, 5.3.2019, smo se našemili v kostume. Jaz sem bila muca. Imela sem dolg rep, trebušček pa bel. Sešila mi ga je mama. Prišli smo v šolo. Naša učiteljica je bila beneška maska. Šli smo na pohod v pustni povorki. Na sredi poti smo si vzeli majhen počitek. To mi je bilo zelo všeč.

Eva Vrbnjak, 3.razred

 

13.3.2019

PUSTNA SOBOTA

V soboto, 2.3.2019, smo učenci OŠ Korena imeli kulturni dan. Našemljeni v smeškote smo se zbrali pred OŠ Duplek ob 15.uri. Spremljali so nas starši, razredničarka Brigita in naš ravnatelj. V  koloni smo se odpravili peš po šolski poti in se priključili pustni povorki. Naše maske so bile zanimive in smešne, saj smo bili smeškoti. Meni je bilo smešno, ker so bili tudi starši in učitelji našemljeni enako kot mi. Dogodek smo zaključili v šotoru, kjer smo jedli krofe in pili sok. Tam sem tudi prvič poskusila sladkorno peno.

Katarina Božac, 3.razred

V soboto smo imeli kulturni dan. Sošolce sem počakal v Dupleku pri Namestniku. Ob 15:15 smo se vsi zbrali pred šolo Duplek. Ker je bila pustna sobota, smo bili vsi našemljeni. V šoli smo si izdelali smeškote. Vsak si je izdelal drugačnega. Jaz sem si izdelal veselega. Sodelovali smo vsi učenci OŠ Korena, učitelji in otroci iz vrtca. Povorke so se udeležili tudi učenci OŠ Dupleka in drugi vaščani. Najbolj všeč mi je bila maska cookie.

Mark Kojc, 3. razred

V soboto, 2. 3. 2019, smo imeli kulturni dan. Učenci vseh razredov smo se udeležili pustne povorke v Dupleku. Naše maske so  bili smeškoti, ki smo jih naredili pri pouku. Zbrali smo se na parkirišču osnovne šole Duplek. Šli smo po šolski poti in se pridružili povorki. Potem smo odšli skupaj do šotora, kjer se je povorka končala. Bilo je veliko ljudi in tudi pustnih skupin. Na koncu smo dobili še malico. Bilo mi je zelo všeč.

Eva Sofija Fesel, 3.razred

 

6.3.2019

Pust v šoli

Foto Gabriel Šabeder

6.3.2019

Udeležba na pustni povorki v Dupleku

   

 

5.3.2019

Ocena predstave

SKRIVNOSTNI PRIMER ALI KDO JE UMORIL PSA

Predstava Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa mi je bila zelo všeč. Še posebej mi je všeč sama zgodba predstave, ki govori o avtističnem fantu Christopherju, ki najde na sosedovem dvorišču mrtvega psa. Odloči se, da bo raziskal njegov umor.
Christopher je avtist, ki živi z očetom. Navdušen je nad matematiko in logiko in prav zaradi teh lastnosti je dober detektiv. Ne mara dotikov, vicev in laži ima pa zelo dober spomin, ki mu pomaga pri njegovem raziskovanju uboja sosedovega psa. Pri svojem raziskovanju naleti na veliko težav, največ zato, ker je nezaupljiv in težko komunicira z ljudmi. Po naključju izve, da sta bila njegov oče in soseda ljubimca, ki sta se skregala in razšla, v besu pa je prav njegov oče ubil sosedinega psa. To ga zelo razjezi. Odloči se oditi k mami v London. Na poti zaradi svoje posebnosti naleti na veliko težav. Mama ga končno sprejme. Christopher spozna, da kljub vsem težavam, s katerimi se srečuje, še vedno lahko postane astronavt.
Predstava je napisana po romanu Marka Haddona. Christopherja v predstavi odlično odigra Matevž Biber, njegovega očeta Nejc Ropret, njegovo mamo pa Mojca Simonič.
Prvič sem se srečala s predstavo v gledališču in se zelo navdušila, mislim da bom še večkrat obiskala gledališče. Christopherjevo opazovanje in razumevanje dogodkov mi je dalo nov pogled na življenje in sprejemanje drugačnosti.

Maja Vrbnjak

SKRIVNOSTNI PRIMER ALI KDO JE UMORIL PSA

V sredo, 28. 2. 2019, smo si učenci 6., 7., 8. in 9. razreda, ogledali gledališko predstavo v SNG Maribor, z naslovom Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. Predstava je trajala 1 uro in 5 minut. Režiserka predstave je Mateja Kokol, prevajalec pa Milan Dekleva. Matevž Biber je igral vlogo Christopherja, Nejc Ropret je igral njegovega očeta, Mojca Simonič pa njegovo mati, hkrati pa tudi Gospo Shears in pa sosedo. Maša Žilavec je bila Siobhan, ki je učiteljica na posebni šoli za avtistične otroke. Matija Stipanič je igral Rogerja,  gospoda Gascoyne in soseda, Irena Vagra je bila gospa Alexander ter blagajničarka, Bojan Maroševič pa policist in sosed. Zgodba govori o Christopherju, ki je star 15 let in je avtist. Zelo ima rad rdečo barvo vendar ne mara rumene. Zna našteti vse države in njihova glavna mesta. Ne mara, da bi se ga dotikali, prav tako tudi ne razume metafor in vicev ter sovraži laži. Zgodba se začne z umorom psa Wellingtona na sosedovem dvorišču. Ker je bil Christopher ljubitelj psov je hotel najti morilca. Med raziskovanjem napiše zgodbo, pri kateri mu pomaga Siobhan. Oče mu je rekel, da je njegova mati umrla za srčno boleznijo, vendar Christopher kmalu spozna, da je njegova mati živa, vendar se je preselila v London z Rogerjem. Kmalu mu oče prizna, da je on ubil Wellingtona. Christopher je mislil, da je njegov oče zmožen ubiti tudi njega, če je lahko ubil psa. Zaradi tega je pobegnil od doma in odšel v London k svoji materi. Kmalu je odšel nazaj domov, saj je imel izpit iz matematike, katera pa mu gre zelo dobro. Tisto kar si je Christopher zares želel, je bilo to, da bi postal astronavt. Všeč mi je, da kljub vsem oviram, ki so mu prišle naproti, še vedno verjame v svoje sanje in nad njimi ne obupa. Zgodba se mi je zdela zelo doživeta in poučna. 

Tina Bezjak, 9.razred

11.2.2019
23.1.2019
10.12.2018

Učenci OŠ Korena pripravili program ob komemoraciji Ele Kristl Tanje

4. decembra 2018 so učenci OŠ Korena pripravili krajši kulturni program ob komemoraciji nekdanje učiteljice na OŠ Korena in OŠ Voličina, Ele Kristl Tanje, ki je kot aktivistka NOB izgubila življenje v času 2. svetovne vojne. Spominsko slovesnost so s himno otvorili učenci mladinskega pevskega zbora OŠ Korena, pod mentorstvom profesorja za glasbeno umetnost Primoža Krambergerja. Po nagovoru predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Lenart, Alojza Bezjaka in govoru profesorja zgodovine in geografije Dejan Krambergerja so učenci 8. razreda pod mentorstvom profesorice Darinke Mulaosmanovič z deklamacijami pesmi iz vojnega obdobja, nekaj več kot 100 prisotnih spomnili na čas vojne morije in na tiste, ki so svoja življenja žrtvovali za svobodo. Učenec 7. razreda, Tilen Mulec pa je zapel pesem Počiva jezero v tihoti. Program je povezovala Zala Grajfoner.
Spominska slovesnost je potekala v Zg. Voličini, pri spomeniku, kjer so nemški vojaki pred 74 leti (4.12.1944) v zasedi pričakali slovenjegoriške aktiviste NOB in smrtno ranili Elo Kristl Tanjo. V stanovanju Ele Kristl Tanje, ki je bilo v takratni Korenški šoli so oktobra 1943 ustanovili odbor narodno osvobodilnega gibanja proti okupatorju za Slovenske gorice. OŠ Korena pa je v obdobju po 2. svetovni vojni nosila ime po tragični junakinji 2. svetovne vojne. Elo so sprva pokopali na pokopališču v Voličini, oktobra 1946 pa so njene posmrtne ostanke prenesli v družinsko grobnico v Zg. Koreni.

 

21.11.2018

POSLIKAVA OBRAZA - DELAVNICA LS

Fotografije so na voljo tukaj.

21.11.2018

 JESENSKI DAN V AVSTRIJI
V soboto zjutraj sem odšla s prijateljicama v Primark. Tja nas je odpeljala prijateljičina mama. Primark je ogromna trgovina v Avstriji, ki ima za ponudbo oblačila, kozmetiko, čevlje in še kaj več. Tam so zaposleni ljudje različnih kultur, in sicer od Turkov, Nemcev, Angležev, Avstrijcev in še drugi. S prijateljicama smo najprej odšle v predel z oblačili. Tam je bilo na prodaj tisoče kavbojk, tisoč različnih bombažnih hlač, ogromno pulijev, majic, puloverjev in še bi se kaj našlo. Nekaj časa smo si ogledovale različne hlače in nekaj smo si jih vzele za pomerit. Vsaka si je vzela tudi nekaj majic. V tem predelu pa je bilo ogromno zimskih kap. Vzela pa sem si samo eno. Nato smo odšle proti kabinam za pomerit. Tam pa je bilo vse pod strogim nadzorom. V kabino si si lahko vzel samo osem kosov oblačil. Tam so nam pregledali, če nimamo preveč kosov, nato pa smo dobile posebne kartice, s katerimi smo lahko odšle v kabine. Kabine so bile zelo lepo urejene. Bile so v črni barvi z dvema ogledaloma in z veliko obešalniki. Ko smo si pomerile oblačila, smo odšle iz kabine. Tam so nas pregledali in vrnile smo še kartice. Nato pa smo odšle na oddelek s kozmetiko. Kozmetike je bilo ogromno. Vsaka od nas je vzela samo tisto, kar je potrebovala. Nekaj časa smo še hodile po trgovini in tu in tam opazile kaj zanimivega. Je pa v tej trgovini že čisto božičen duh, zato je veliko ljudi prišlo tja kupovat že  božična darila. V trgovini smo bile že tri ure in bil je že čas za odhod. Postavile smo se v vrsto, ki je bila ogromna. V vrsti smo čakale približno deset do dvajset minut. Končno smo prišle na vrsto na 12. blagajni. Vse skupaj je bilo okoli 18 blagajn. Nad blagajnami so bili mali ekrani, ki so pokazali, h kateri blagajni mora stopiti kupec. Plačale smo in se prebile proti izhodu. Nato pa nas je prijateljičina mama odpeljala v restavracijo. Tam smo pojedle in plačale ter se odpravile domov.

 Vita Rojs, 8. razred

PRI SKAVTIH
Bila je sobota, 3. 11. 2018, ko je ura odbila pet popoldan. Takrat smo se s skavti zbrali pred župniščem v Lenartu in odšli  do najbližjega parkirišča, kjer smo igrali igro, katere glavni cilj je bil sodelovanje.
Po koncu igre smo se razdelili v skupine. Odpravili smo se v park zraven kulturnega doma. Tja smo odšli iskat A4 liste, na katerih so pisale naloge o vodu. Te smo morali napisati v križanko. Večino besed smo ugotovili, ne da smo poiskali list. Predčasno smo se vrnili v skavtsko sobo. Tam so nam naročili, naj gremo nazaj poiskat liste. Trije iz dveh ekip smo hitro odšli  na pot. Sprva smo našli tri liste, za katere smo že prej vedeli, kje so. Dva smo našli zelo hitro, saj smo bili že na take zadeve navajeni. Enega smo iskali zelo dolgo. Prišli smo v skavtsko sobo. Tam se je izkazalo, da lista več ni, saj bi moral biti pod klopco. Iskali smo ga, vendar  ga ni bilo. V skavtski sobi smo se razdelili, v katerem vodu bomo. Postal sem vodnik volkov. V resnici bi raje postal vodnik orlov. Izvedel sem, da sta v mojem vodu dva Luka, Tomaž in Dino. Izmisliti smo si morali klic, molitev in kdo bo prevzel določeno nalogo. Takrat je bil konec srečanja in odšli smo domov.

Matic Cvetko, 8. razred

KINO

V petek je med počitnicami  bila v kinu noč groze in s svojo najljubšo prijateljico sva se odpravili v kino. Komaj sem čakala na ta dan. Zjutraj sem se zbudila, najedla in uredila, vzela zdravilo, saj sem bila bolna in se odpravila malo na sveži zrak. Čeprav sem bila bolna, sem komaj čakala večer. Čez dan sem počivala, se igrala družabne igre, gledala televizijo in bila na telefonu. Ko pa je končno napočil večer, sem se oblekla, seveda bolj črno, ker je bila noč groze, noč grozljivk, se obula in počakala, da pride Eva po mene. Najprej smo odšli v trgovino po pijačo, nato pa še k Evini babici. Tam sva gledali televizijo, jedli čips, delali zapestnice ter zvonili po bloku. Ura je bila okoli desetih zvečer in odpravili smo se v kino. Prišli smo tja in vsi so bili oblečeni črno; eni v nuno, drugi pa v strašne ljudi. Gledali smo Park groze, ki pa je bil zelo grozen. Bilo je tako grozno, da sem veliko krat zakričala. Jedli smo kokice in pili kokakolo, čeprav sem jaz malo težje požirala, ker me je bolelo grlo. Z Evo sva pogledali film in se imeli lepo. Da pa sva večer popestrili, pa sem pri njej lahko prespala.
Bilo je zelo lepo. Tega dogodka se bom še dolgo spominjala.

Tjaša Krajnc, 7. razred

ORKANSKI JUŽNI VETER

Za počitnice sem se s starši odpravila na morje. Šli smo že v soboto zaradi teniškega turnirja v Zadru. V nedeljo pa, ko smo se zbudili, smo pogledali skozi okno. Pihal je srednje močan veter in padal dež, tako da se mi ni dalo nič početi. Tako smo počakali do popoldneva, ker bi se takrat najbrž začelo zmanjševati neurje. Popoldne smo še šli na sprehod ter hitro nazaj v apartma, ker smo bili že tako prehlajeni. Naslednji dan se zbudimo, pogledamo skozi okno in še hujši veter kot prej. Orkanski veter. Ta dan smo bili cel dan doma, saj če bi šli ven, bi se morali trdo oprijeti stvari, saj bi te lahko odneslo v kakšno drevo. Zvečer pa smo se naposled odpravili v avto gledat valove, saj naj bi bili petmetrski. Odšli smo do obale in videli res gromozanske valove. Pljuskali so čez pomole, nosili kamenje na obalo, delali škodo.
          Takega vetra še nikoli nisem videla in ga niti več na želim, saj prinese ogromno škode ljudem in naravi.

Lija Mumlek, 7. razred

V ŽIVALSKEM VRTU
Med počitnicami  smo z družino odšli v živalski vrt v Avstrijo. Od doma smo odšli ob 8. uri in se  vozili okrog eno uro. Ko smo prišil, smo odšli do blagajne in kupili karte. Začeli smo z ogledom.  Naprej smo odšli do kozic ter jih nekaj časa božali. Odšli smo si ogledat še druge živali. Videli smo tablo, na kateri je pisalo, da bodo ob 10. uri hranili tigre in leve. Odločili smo se, da bomo to odšli pogledat. Bilo je zanimivo, saj sem to prvič videla. Odšli smo naprej in videli mojo najljubšo žival, rdečo pando, ki je podobna pandi, samo da je manjša in rdeča. Začelo je deževati, zato smo pohiteli z ogledom. Najbolj mi je bila všeč mala opica, rdeča panda in mali svizci, ki so skakali iz luknje v luknjo. Po končanem ogledu smo odšli v Mcdonalds.
Ta dan mi je bil zelo zanimiv in še kdaj bi to ponovila.

Špela Arnuš, 7. razred

BRATRANCA NA POČITNICAH
      Imam dva mlajša bratranca, Mitjo in Tima. Moja in njuna mama sta se dogovorili, da prideta k nam na počitnice.
        Prišla sta zjutraj. Po zajtrku smo nekaj časa gledali televizijo. Ko smo se tega naveličali, smo šli igrat nogomet in ker smo doma na hribu, nam je žoga večkrat pobegnila čez cesto v gozd. Zaradi tega smo se tudi prepirali, ker nobeden ni hotel več iti po njo. Zato smo z nogometom prenehali in šli pomagat očetu pospravljat garažo. To delo smo naredili in že je bil čas kosila. Po kosilu je začelo zunaj deževati, zato smo morali ostati v hiši. Igrali smo  monopoli in človek ne jezi se. Popoldan je minil kot bi trenili in že je bil čas za večerjo in njun odhod domov.
        Čeprav je bil dan meglen in deževen, mi je ob igri in delu zelo hitro minil in želim si več takšnih počitniških dni.

Klemen Senekovič, 7. razred

DAN V TOPLICAH
         V petek, 26. 10. 2018, smo se ob 12. uri odpravili v Čatež.
Ob 14. uri smo končno prispeli. Ker so prestavili recepcijo, smo jo komaj našli. Ko smo jo na koncu le našli, smo se prijavili in poiskali našo hiško. Tam smo razpakirali in pojedli kosilo. Potem smo se preobleki v kopalke in šli v bazene, kjer sem spoznala  punco Aneli. Z njo in mojim bratom smo se zelo zabavali. Odšli smo na vse tobogane. Ker pa je bilo tam tudi veliko ljudi, smo odšli še na reko. Tam so imeli tudi razne prireditve za otroke. Počasi se je bližal večer in odšli smo v hiško na večerjo.
Tam smo sicer bili še dva dni. Ta dan bi seveda še ponovila in upam, da ga tudi bom.

Iris Fradl, 7. razred

OČETOV ROJSTNI DAN
V petek proti večeru sem z bratom in očetom izdeloval buče. No, oče nama je samo pomagal, ostalo sva naredila sama. Oče ni pričakoval, da ga bo ob pol enih zjutraj čakalo presenečenje, ki sem mu ga pripravil s sosedi za rojstni dan.
Ko je bila ura polnoč, sva z bratom odšla tiho iz hiše k naši sosedi, kjer smo se zbrali. Ni nas bilo malo, najbolj smešno pa je bilo to, da mu bomo za rojstnodnevno darilo prinesli prašiča. Pri sosedu smo bili okrog pol ure. Ko smo odšli do naše hiše, so očetovi  prijatelji igrali na inštrumente narodno zabavne pesmi. Inštrumenti so bili domači, med njimi sta bili harmonika in tuba. Pri hiši so mu samo igrali. Sprva ni nič slišal, ker je verjetno spal, ampak čez pet minut je le prišel ven. Takrat so mu zapeli »vse najboljše« in pripeljali pujsa. Oče je samo gledal, saj je pred tem meni rekel, da mu tega ne bodo delali, ker ne morejo nič brez njega. Izkazalo se je, da so lahko naredili vse. Potem smo odšli v hišo. Otroci smo bili na računalnikih, odrasli pa so v jedilnici jedli torto pa tudi kaj spili. Okrog četrte ure zjutraj so odšli vsi domov, jaz z bratom pa k babici, kjer sem še gledal  film,  mama pa je na žalost morala vse pospraviti, zato sva  oba odšla spat ob pol šestih zjutraj.
Oče je bil zelo presenečen, mi pa smo bili veseli, da smo ga presenetili in da ni nič posumil.

Miha Bezjak, 8. razred

JESENSKE POČITNICE

Prvega novembra sem z družino kot po navadi šel v Solčavo na pokopališče, potem pa na obisk k babici in dedku.
Od doma smo odšli ob 9. uri. Ko smo se pripeljali Solčavo, smo odšli na pokopališče prižgat svečo. Nato pa smo se odpeljali do domačije, kjer živita dedek in babica.
Tam smo preživeli cel dan. Dopoldan smo zlagali drva. Popoldan so starši in stari starši delali na vrtu, jaz pa sem počival.
Zvečer smo se odpeljali nazaj v Koreno, kjer smo tudi prižgali svečo, potem pa odšli domov.

Žan Vrbnjak, 8. razred

NA SLADOLEDU
 Med jesenskimi počitnicami  sem šla prespat k svoji sestri Nataliji, njenemu partnerju in mojemu nečaku Niku. Z njim se res lepo razumem in se imava zelo rada, zato me je bil vesel.
 Ko sem prišla k njemu, sva se šla igrat z njegovimi igračami. Najraje se igra gasilce, zato sva se igrala, da me je on rešil, ko sem padla. Ko je šel spat, sva skupaj z Natalijo gledali filme. Zjutraj smo se zbudili ob pol sedmih, saj je šel Nik v vrtec. Vrtec ni daleč, zato smo bili tam zelo hitro. Bila sem prvič v njegovem vrtcu, zato mi je pokazal, kje je njegova omarica. Ko se je preobul, se je od naju lepo poslovil in stekel v učilnico. Z Natalijo sva se odločili, da greva na čaj in rogljiček. Z njo je bilo zelo lepo, saj se  razumeva. Ko sva se najedli in popili čaj, sva šli domov. Tam sem pisala svojo seminarsko nalogo za fiziko. Ko je bila ura dve popoldan, sva šli po Nika. Bil naju je zelo vesel. Odločili smo se, da gremo na sladoled. Tam zraven je tudi igralnica, zato se je tam lahko igral. Ko smo prispeli k Nataliji domov, sem spakirala svoje stvari. Peljala me je domov.
 Tako sem preživela dva dni med svojimi jesenskimi počitnicami. Z njima je bilo zelo lepo in upam, da bom lahko še kdaj prespala pri njej.

 Adriana Ferk, 8. razred

ZANIMIV DAN
Med jesenskimi počitnicami smo si z družino po kosilu zaželeli pečenih kostanjev. Nabranih  nismo imeli dovolj za peko, zato sva se z bratom po kosilu odpravila v gozd nabrat kostanje.
Obula sva si škornje, saj je prejšnji dan deževalo in mislili smo, da je mokro. Vzela sva košaro in se odpravila v gozd. Pot sva že poznala, saj sva precej pogosto hodila v gozd. Na znanih mestih jih nisva ravno dosti našla, saj se je sezona kostanjev že iztekala, ali pa so bili že pobrani. Ker pa smo dorekli, da naj prineseva polno košaro, sva šla še dlje. Hodila sva po hribu navzgor in potem zopet navzdol in nabirala kostanje tam, kjer sva lahko. Ko je bila košara že skoraj polna do vrha, sva se počasi odpravila nazaj proti naši hiši. Šla sva zopet po hribu gor in zopet navzdol. Čeprav sem imela čuden občutek,  sem ga zadržala zase in šla sva naprej. Hodila sva nekaj časa in ko se mi je že zdelo, da bi morala pridi do poti, ki bi vodila nazaj do naše hiše, sem Nika vprašala, če ve, kje sva in pokimal je. Ker sem človek, ki počasi začne dojemati stvari, sem hodila naprej in on mi je sledil. Hodila sva in prišla do gozdne meje ter se znašla sredi polja. Malo sva se razgledala, če bi spoznala kaj znanega, ampak tega kraja še nisem videla ne jaz ne moj brat. Po uri hoje, ne da bi vedela kam hodiva, sva ugotovila,  da sva se izgubila. Ni nama preostalo drugega, kot pa da greva nazaj v gozd in hodiva po poteh, ki se nama zdijo znane. Tako sva hodila še naprej in nazaj in na čase se mi je prav zdelo, da hodiva v krogu. Naenkrat pa je Niko zaklical, da vidi našo hišo. Naša hiša je precej velika in se  s hriba v gozdu prav lepo vidi. Spoznala sem, da nisva na tistem hribu. Niko je imel prav in naju vodil po mlaki, po hribu gor in zopet navzdol. In prav je imel. Prišla sva do znanega drevesa, kjer sem se že dolgo nazaj podpisala. Šla sva naprej in kar naenkrat pred nama nekaj skoči iz visoke trave in steče mimo naju  dol po hribu. Jaz sem se samo stresla,  ko je stvar skočila iz trave, saj je res nisem pričakovala.  Niko se je prikazni tako ustrašil, da se je s kostanji vred prevrnil in padel nazaj. Naredil je preval, dva,  jaz pa sem se smejala, da bi lahko počila od smeha. Ko sva pogledava za prikaznijo, sva videla, da se naju je ustrašila srna. Ker je pač Niko tako plašen in neroden, sva se še zaposlila s pobiranjem vseh, že enkrat nabranih kostanjev. Po koncu pobiranja kostanjev sva šla po poti do naše hiše in se smejala, kaj se nama je danes zgodilo.
Ko sva prišla domov,  so naju vsi spraševali,  kje sva se potepala, saj naju kar dve uri ni bilo. Zvečer smo si privoščili pečene in kuhane kostanje, saj sva si jih z bratom res zaslužila.

 Zala Grajfoner, 8. razred

 ŠPORTNI DAN
           V torek , 16. oktobra 2018 , smo imeli na šoli športni dan oz. kros. Jaz v krosu nisem tekla zaradi poškodbe noge, sem pa vseeno prišla spodbujat sošolce in ostale učence.
           Ob 8.20 smo se dobili na šolskem igrišču. Ob začetku smo prejeli navodila oz. urnik poteka dneva. Ker so najprej tekli najmlajši, sem jaz opazovala igro badmintona med mojimi sošolkami in učenkami devetega razreda. Po nekaj igrah  smo se s sošolkami postavile na rob proge  ter spodbujale učence in učenke, ki so takrat tekli. Seveda ni šlo brez glasbe, zato je ena od mojih sošolk prinesla zvočnik, da smo lahko vsi, ki smo bili na tistem robu proge, poslušali glasbo. Seveda sem pa najglasneje navijala za moje sošolce in sošolke.
           Upam , da bom lahko naslednje leto sodelovala pri teku s svojimi sošolkami, ker imam že dovolj poležavanja zaradi poškodbe noge.

Katja Senekovič, 8. razred

PRESENEČENJE V EVROPARKU
V soboto,  27. 10. 2018, sem šla z Zalo v Evropark . Nameravali sva spoznati Kayo Solo, a so se stvari močno spremenile.
V soboto okoli dvanajstih naju je njena mama odpeljala v Evropark ter naju sami pustila tam. Najprej sva nameravali spoznati Kayo, a sva ugotovili, da sva zamudili meet & greet (da bi jo spoznali). Ker sva nameravali še tam nakupovati, sva odšli nakupovat. Bilo je zelo zanimivo, saj še nikoli nisem bila sama s prijateljico v Evroparku. Čas je minil zelo hitro, čeprav sem mislila, da ne bo tako hitro. Ko sva že postajali lačni in žejni, sva se odšli okrepčat. Nato sva se najedli  in se še malo pogovarjali, saj sva imeli še veliko časa in sva bili že tudi malo izčrpani. Ko sva se spočili, sva še šli malo nakupovat, ampak si nisva več nič kupili, ker sva že dovolj zapravili. Ko je bil že skoraj čas, da bi šli domov, sva šli po stopnicah dol, Kaya, ki pa sva jo prej nameravali iti spoznat, pa je hodila gor po stopnicah. Bili sva zelo presenečeni in živčni  ter odšli za njo. Zala se je hotela  z njo fotografirati  in jo spoznati, jaz pa sem bila preveč sramežljiva, da bi šla k njej. Nato se je Zala odločila, da bo šla do nje in se z njo fotografirala, jaz pa sem samo počasi  šla za njo. Ko se je Zala z njo že fotografirala, sem se še jaz. Bila je zelo prijazna, saj me je sama vprašala, če se želim fotografirati  z njo in sem pokimala. Ko je odšla,  sva z Zalo bili še vedno na trnih, ker sva jo spoznali. Nato je po naju prišla Zalina družina ter me odpeljala domov.
Ta dan mi bo za vedno ostal v spominu, saj je bil neverjeten, ne samo zaradi Kaye, ampak tudi zato, ker sem nakupovala z Zalo. Če bi še kdaj lahko ponovila ta dan, bi ga  z veseljem.

Maja Kokol, 8. razred
            

15.11.2018

VESOLJKA

Ugani, kako prideš do sanj.
Enostavno:
sanjaj, sanjaj in se ne ustavljaj.

Če zamižiš,
morda sanje preletiš,
če zabavljaško živiš,
veliko noči tudi preblediš.

Če  deželi sanj greš mimo,
se zna zgoditi, da vsi zaspimo,
če ujameš vijoličast oblak,
se morda na njem skriva tvoj sanjski junak.

Ko sanje loviš,
pred njimi nikoli ne zbežiš,
ko v sanjah najdeš luknjo,
krojaču odneseš suknjo.

 

Renée Hainc, 5. razred

5.11.2018

OPIS DOMAČIH ŽIVALI

Pes labradorec
Labradorec ima podolgovato glavo, rjave oči in močno  čeljust. Ima podolgovato telo in srednje dolge noge. Hitro teče in je vzdržljiv. Živi v pesjaku, pozimi mora biti na toplem. Labradorec je vsejed. Odlično se ujame z gospodarjem. Je miren, prijazen in potrpežljiv. Ima zelo rad otroke in je dober čuvaj. Labradorec je zelo dober vodnik slepih ljudi. Uporabljajo jih tudi kot lavinske pse. Je pameten pes, ki ima zelo rad vodo in sneg.

Mark Kojc, 3.razred

Muca
Muca ima okroglo glavo. Na glavi ima uhlje, oči in smrček. Telo ima prekrito z dlako. Ima štiri noge, s katerimi se premika. Muce lahko živijo v stanovanju ali zunaj. Muca se hrani z mesom, saj je mesojeda. Samica nosi mladičke devet tednov. Skoti lahko od enega do deset mladičev. Muco rabimo za lovljenje miši in za "cartanje." Mačja posebnost je, da nikoli ne padejo na hrbet. 

Gaja Polc, 3. razred

Konj

Konji  imajo  podolgovato  glavo z velikimi  očmi  in  gibljivimi  uhlji. Imajo lepo oblikovano telo ter močan in mišičast vrat. Telo prekriva kratka dlaka, na vratu imajo grivo, na koncu hrbta  pa imajo rep. Konji imajo dolge noge. Konji  lahko  korakajo, tekajo in skačejo.  Živijo po celem svetu.  Največ jih je v Evropi in Ameriki.  Konji so rastlinojede živali.  Hranijo se s travo, senom, koruzo, ovsom... Kobila enkrat na leto skoti  žrebička.  Žrebiček  ob  rojstvu  tehta  50kg in se hitro postavi na noge. Včasih so konje uporabljali  za delo, prevoze... Danes jih uporabljamo za jahanje, tekmovanje... Konji so  lahko zelo hitri in imajo dober voh in sluh.

Aida Krajnc, 3. razred

Ovca
Ovca ima glavo  podolgovato. Nekatere pasme imajo rogove. Telo je ovalne oblike. Pokrito je z volno. Ima štiri noge. Na nogah ima kopita. Največkrat se pase na travniku. Premika se s štirimi nogami. Živi na pašniku in v hlevu. Hrani se s svežo travo, senom, koruzo in suhim kruhom.Za spočetje sta potrebna samec oven in samica ovca. Jagnje se skoti 5 mesecev po spočetju. Potrebujemo jo za volno, mleko in meso. Posebnost  ovce je, da ima oči ob stranskem delu glave. Zaradi tega vidi naokrog.

Urška Krajnc, 3. razred

Kokoš
Kokoš ima okroglo glavo, dolg vrat, na telesu ima ob vsaki strani peruti. Na glavi ima oči in rdeč greben. Perje je rjave, bele in črne barve. Ima en par nog. Kokoš ponavadi hodi, včasih pa skače in teka. Kokoši ne letijo dobro. Živijo na kmetijah v kokošnjakih. Hrani se s travo, pšenico in krmilom iz koruze in žit. Kokoši znesejo jajca. Jajca valijo okrog en mesec. Samica je kokoš, samec pa petelin. Peteline in kokoši rabimo za jajca, meso in perje. Petelin je od kokoši težji do enega kilograma.  

Mai Horvat, 3.razred

Mačka
Mačka ima dlako, ostre kremplje in dolg rep. Na glavi ima štrleča ušesa in oči, s katerimi vidi tudi v temi. Visoka je okrog 30 cm. Ima štiri noge in hitro teče. Mačka tudi dobro pleza in skače. Živi v stanovanju oziroma v hiši. Lovi miši, s katerimi se hrani. Rada je tudi mačje brikete.
Mačka spomladi in v jeseni skoti dva do štiri mladičke, za katere lepo skrbi. Muca je hišni ljubljenček. Koristna je zato, ker ujame miši.
Posebnost domače mačke je, da prede. Zelo dobro vidi, sliši in voha, zato je dober lovec. V temi se mačje oči zeleno ali zlato svetijo.

 Katarina Božac, 3. razred

26.10.2018
TEHNIŠKI DAN "TETA JESEN" v 1. razredu

V četrtek, 25. 10. 2018, smo imeli v 1. razredu tehniški dan, kjer smo na veliko ustvarjali iz jesenskih materialov. Na delavnice smo povabili tudi starše, babice, dedke, tete ... Prav vsak učenec v razredu je tako imel svojega pomočnika. Nastali so čudoviti ježki iz gline, jesenski listki oviti v volno, polžki s pisanimi hišicami in strašljivi netopirčki. Na koncu so nas obiskali tudi majhni sladki duhovi. Imeli smo se čudovito!

Prvošolci z učiteljicama Janjo in Mileno

 

15.10.2018

MOJA SOBA

Moja soba je kvadratne oblike. V njej spim, imam shranjena oblačila, se igram. Velika je 4x4 m, stene so zeleno – rumene barve, strop je iz lesa, na tleh je parket. V njej sta dve veliki postelji, nad mojo posteljo je polica s knjigami. Imam omaro, ki si jo delim z bratom. Moja omara je zelene in oranžne barve. Na stropu imam strela mekvin  luč. Pod posteljo je predal z igračami. Na steni je televizija. Na sredini je okno, moja postelja je na desni strani, omara je na levi strani.

Nika Markuš, 3.razred

Moja soba je v prvem nadstropju. Moja soba je namenjena učenju in igranju. Ima obliko črke L.
Je majhna. Strop je bele barve, stene pa so modre in sive. Po tleh je položen laminat. V moji sobi je pet kosov pohištva. Omara je bele barve, postelja pa je temno rjave. Pohištvo je leseno. Miza je pod strešnim oknom, omara stoji pri vratih, postelja je na levi strani sobe.

Luka Bezjak, 3. razred

Moja soba je v 1. nadstropju. Namenjena je spanju, počitku, igranju, učenju... Soba je pravokotne oblike. Velika je 3,8m x 4,2m. Stene in strop so bele barve, tla pa so prekrita z lesenim parketom. Oprema je: 3 omare, miza, stol, postelja in predalnik. Pohištvo je iz lesa. Postelja je na levi strani vrat. Omare so na desni strani vrat. Nasproti vrat je okno. Poleg okna je miza. Med mizo in posteljo je predalnik za šolske potrebščine. Poleg mize je stol. Omare so bele barve.

Aida Krajnc, 3. razred

Moja soba je v prvem nadstropju. Namenjena je spanju, igranju in pisanju domače naloge. Je pravokotne oblike in je velika ter modre barve. Strop je bele barve, na tleh je laminat. Levo od vrat je omara, desno pa so knjižne police. Naravnost stoji miza. Levo od mize je postelja, zraven je nočna omarica. Pohištvo je iz lesa in je modre ter bele barve.

Gašper Fradl, 3.razred

Živim v 1. nadstropju družinske hiše. Moja soba je kvadratne oblike. Strop je bele barve, stene pa svetlo rumene. Na desni strani imam predalnik, na katerem je akvarij in nadstropno posteljo. Na levi strani so okna. Desno od okna je pisalna miza. Levo je knjižna polica in miza za risanje, pri oknu pa igralna miza. Pri postelji je roza preproga v obliki srčka. Zraven pisalne mize imam odprt predalnik za igrače, na katerem je luč za pisalno mizo in radio. Na stropu je luč in zraven nje roza lampijonček. Na vratih je napisano moje ime in nalepljen samorog. V kotu moje sobe je skokica. V sobi se je zelo lepo igrati.  

Nika Lubej, 3. razred

Moja soba je v prvem nadstropju. Je pravokotne oblike.  Pri vhodu na levi strani je postelja. Za posteljo, pod oknom stojita pisalna miza in stol. Na desni strani je omara za oblačila in omarica za igrače. Tla so prekrita s parketom. Stene so svetlo rumene. Pohištvo je iz lesa. Soba je namenjena učenju, igri in spanju.

Eva Vrbnjak, 3.razred

9.10.2018

POHOD NA PIRAMIDO IN OKROG TREH RIBNIKOV

Učenci 1. triade smo se  na jesenski planinski izlet odpravili na Piramido, kjer so nas ves čas spremljale čudovite jesenske barve in prekrasen pogled na Maribor. Športni dan smo zaključili s sprehodom okrog Treh ribnikov in tam nas je nad vodometom pozdravila še mavrica.

Učenci in učiteljice 1.triade

 

8.10.2018

MORSKE PRAVLJICE, KI SO JIH TRETJEŠOLCI  NAPISALI PO OBISKU ŠOLE V NARAVI       

Morski fant

Nekoč je živel radoveden fant. Zelo rad se je igral v vodi in gledal morske deklice. Nekega dne si je fant sposodil plavut od morske deklice. Hotel se je naučiti plavati s plavutjo. Obul jo je in šel plavat. Sprva je bil neroden, potem mu je šlo vedno boljše.
Soncu je bilo dolgčas. Igral se je z ribiško palico in po nesreči ujel fanta. Začudeno ga je gledal in ga vprašal, kje je dobil plavut. Povedal mu je, da si je plavut sposodil od morske deklice. Fanta  je sonce poimenovalo morski fant, ker je  znal plavati s plavutjo.

Mark Kojc

Tri morske deklice
V davnih časih so v morju živele tri sestre. Ata je bil morski kralj. Mama pa morska kraljica, Prva sestra je bila stara petnajst let in ime ji je bilo Marica. Druga sestra je bila stara deset let, ime ji je bilo Mila. Najmlajša sestra pa je bila stara osem let, ime ji je bilo Arijela.
Nekoč so sestre prisluškovale staršem, da bosta nekega dne šla iskat zaklad. Ko je ta dan napočil, so se deklice oblekle v črna oblačila. Pritihotapile so se med iskalce zaklada. Ko sta starša šla na drugo stran skale, so sestre odšle do votline. Sestre so prve našle zaklad, cekine in razne svetleče stvari. Odnesle so si jih domov. V gradu so sredi kuhinje razmetale cekine po tleh. Ko sta se starša vrnila domov, sta videla po tleh polno zlatnikov. Sestre so se skregale zaradi zlatnikov. Starša sta deklice pomirila in pri večerji so se skupaj dogovorili, zakaj bodo porabili zlatnike. Po večerji so sestre zadovoljne šle spat. Živele so bogato in srečno do konca svojih dni.

Urška Krajnc

Čudežna školjka   
Nekoč je živelo sedem sester. Zelo rade so imele morje. Nekega dne so našle veliko školjko. Ko so jo odprle, se je zasvetilo in bila je prazna. Odnesle so jo domov. Ko so zjutraj šle plavat so se spremenile v morske deklice, saj je školjka bila čudežna.
Gašper Fradl
Dekle na obali
Nekoč je živelo dekle, ki se je zaljubilo v mornarja. Mornarja je na poti dohitela huda nevihta. Mornar je umrl. Dekle ga je vsak dan čakala na obali. Ko je izvedela, kaj se mu je zgodilo, je od žalosti okamenela. Še danes vidimo njen kip v Piranu, kjer čaka svojega mornarja.

Iva Ilec

 Nagajivi  sonček

Nekoč je živelo sonce, ki je rado nagajalo. Nekega dne ni imelo kaj za početi. Zagledalo je dečka in sonce je pomislilo, kako bi mu nagajalo. Poklicalo je burjo, ta pa je začela močno pihati. Pihanje je postalo tako močno, da dečka ni bilo več

Gaja Polc

Morski deček

Nekoč je živel morski deček, ki je bil zelo nesrečen. Nekega dne  pa ga je sonce ujelo in ga potegnilo na suho. Spremenil se je v pravega dečka. Postal je zelo srečen.

Eva Sofija Fesel

Čudežni deček
Nekoč se je v morju potopil čudežni deček. Rekel je čudežno besedo in vse se je spremenilo v travo. Bil je srečen. Potem se je spet vse spremenilo nazaj v morje. Živel je srečno do konca svojih dni.

Nik Emanuel Fesel

Palača v vodi                                  

Nekoč je živel deček z imenom Riki. Želel si je kužka. Ko je imel rojstni dan je za darilo dobil kužka. Dal mu je ima Maršal. Nato sta šla na morje. Potapljala sta se in zagledala palačo, ki sta si jo dobro ogledala. V njej sta videla diamant in lopova, ki ga je hotel ukrasti. Riki in Maršal sta šla po podmornico in ga začela loviti. Ko sta ga ulovila sta mu povedala, da ne sme krasti. Opravičil se je, spoprijateljili so se in se začeli skupaj igrati.

Jure Weingerl

Kako je sonce rešilo dečka

Nekoč je živel deček, ki je skočil v morje. Naenkrat je postal pol riba. V morju se je zelo prestrašil. Še dobro, da ga je rešilo sonce, ki ga je spremenilo nazaj v dečka. Soncu je bil zelo hvaležen. 

Monika Cvikl

24.9.2018

 NA MORJU
V ponedeljek,  23. 7. 2018, smo družino odšli na morje na Hrvaško v Zadar. V ponedeljek zjutraj ob 5.uri smo se zbudili in odšli od doma. Po treh urah in pol smo prišli do naše hiše. Ko smo prišli do hiše, smo si malo odpočili. Čez eno uro smo si odšli ogledat plažo. Ko smo si ogledali plažo, smo odšli domov in  ata je skuhal kosilo. Po kosilo smo si odpočili in čez pol ure smo se odšli kopat. Voda je bila mrzla po  uri kopanja sem se posušil. Ko sem se posušil, smo odšli na sladoled. Ko smo pojedli sladoled, smo odšli nazaj na plažo. Tam smo še bili dve uri. Po dveh urah smo odšli domov. Doma sem si odpočil in tako je že prišel večer. Zvečer je ata skuhal večerjo in ko smo se najedli, smo še malo pogledali televizijo. Odšli smo spat. Ostali štirje  dnevi so bili enaki. V nedeljo zvečer smo odšli v mesto, kjer so ugasnili luči in prižgali bakle. Bilo je lepo, v mestu smo ostali  do enih zjutraj. Zadnji dan v ponedeljek zjutraj smo se zbudili ob 10. uri,  pojedli zajtrk in odšli na plažo. Hoteli smo še izkoristiti zadnji dan, ampak ob dveh popoldan  je začel padati dež. Zaradi dežja smo odšli prej domov.
Uživanje na morju je prehitro minilo, bilo pa mi je všeč.

Rene Žavcar, 8. razred

NA MORJU

Bilo je med poletnimi počitnicami, ko sem z babico in dedkom odšel k mojemu bratrancu Žanu na kosilo.
V sredo, 1. 8. 2018, smo se odločili, da bomo odšli k mojemu bratrancu na kosilo. Tja smo odšli okrog 12. ure,  zato je bilo kar vroče. Zraven smo si še vzeli kopalke, saj smo bili na morju. Ker je bilo vroče, smo se jaz, moj brat, sestrična in Žan šli kopat. Vsi smo skakali s pomola. Bilo je v redu, dokler si nisem skoraj razbil glave. Sestrična si ni upala skakati,  zato nas je gledala ali samo plavala. Čez nekaj časa, ko smo se vrnili, nas je lastnik hiše, v kateri je bil Žan z družino, vprašal, če bi se šli vozit z barko. Seveda smo bili za to. Ko je pripeljal barko, smo se vkrcali ter se odšli kopat. Med vožnjo smo jaz, Žan in moj brat sedeli spredaj na kljunu. Ko smo prišli do točke, kjer smo se kopali, smo lahko skakali, se kopali ali uživali na plaži.  Vsi smo se kopali, nekaj krat sem celo skočil s kljuna barke. Ko je bila ura za kosilo, smo se počasi vrnili domov. Najboljše mi je bilo, ko sem vračali, saj sem lahko vozil barko.  Tudi moj brat, ded in sestrična, ki je stara 6 let so poskusili voziti barko. Na koncu je seveda prevzel kapitan. Ko smo prišli do hiše, nas je na mizi že čakala pojedina. Po kosilu sva jaz in Žan šla igrat igrice, ampak ne za dolgo, saj sem imel prazen telefon. Ob 20. uri smo odšli nazaj v naš kamp, saj smo se morali stuširati. Ko pa smo vse naredili, smo v hipu zaspali,  saj smo bili zelo utrujeni.
Ta dan mi je bil zelo všeč, saj sem lahko vozil barko.

Miha Bezjak, 8. razred 

NA OBISKU

29. 8. 2018 sem počitnice preživel na morju. Tega dne smo se odpravili na potovanje v Bosno in Hercegovino. V sredo ob osmi uri sem s starši odšel v Bosno in Hercegovino. Do Mostarja smo potrebovali še eno uro vožnje. Ko smo prispeli, je neki Slovenec skočil z mostu, temperatura je bila 32 stopinj. V Mostarju so imeli zelo veliko spominkov, nekateri so bili zelo zanimivi. Npr.: črno bela slika, ki jo je slikar narisal z nogo ali pa letalo iz naboja. Nekateri umetniki so imeli zelo lepe slike, predstavljali so tudi Rusijo in Kitajsko. Pri Kitajski so predstavljali lampijončke, lučke in kitajskega zmaja,  pri Rusiji pa babuške. Po vsem, kaj smo si ogledali , smo odšli v restavracijo, kjer so bili zelo vljudni, saj so se nam priklanjali. Videl sem, da imajo konvertibilne marke. Izvedel sem, da sta dve marki en euro. Vsako polno uro smo slišali muslimane, kako častijo boga, videl sem tudi kako so oblečeni. Ženske so bile večinoma oblečene v črno ogrinjalo, moški pa v belo in z rdeče belo ruto okrog čela. Kasneje smo šli k slapovom Kravica, ki je sladko jezero. V jezeru je imela voda  20 stopinj. Čez čas sva z očetom šla s kanujem za pol ure. Ker je bila ura že osem zvečer,  smo se odpravili nazaj v apartma, kamor smo prispeli ob devetih zvečer.
Ta dan mi je bil zelo lep, saj sem marsikaj videl.

Tilen Kek, 8. razred

POHORJE

V petek, 3. 8. 2018, smo se z družino odločili, da bomo odšli na izlet na Pohorje. Ko smo se zbudili, smo pozajtrkovali, se preoblekli in se odpeljali na Pohorje. Ko smo prispeli, smo si preobuli čevlje in se še nekaj časa pogovarjali , saj je bilo do naslednje vožnje gondole še 30 minut. Po 20 minutah pogovarjanja smo kupili karte za gondolo in še malo posedeli pred vhodom. Po 10 minutah, ko so spet vklopili žičnico, smo se vkrcali in odpeljali. Medtem ko smo se vozili, smo si ogledovali okolico in posneli še kakšno fotografijo. Po izstopu iz gondole smo pričeli s hojo. Medtem ko smo hodili, smo si pripovedovali različne zgodbe, se smejali in si seveda ogledovali okolico. Ker nismo imeli veliko časa, smo se po eni uri hoje usedli na klop in nekaj popili ter se odpravili proti začetku poti. Ko smo izstopili iz gondole, smo se odpravili proti avtu. Pri avtu smo še popili nekaj vode in se odpeljali proti Pohorski kavarni. Tam smo jedli sadno kupo. Za tem smo se odpeljali na pico, kjer smo se pogovarjali o vsem, kar smo  videli s Pohorja. Želim si še kdaj iti na Pohorje, ker je tam čudovita okolica in zelo čisti zrak.

Katja Senekovič, 8. razred

IZGUBLJENI V PIRANU

V  soboto, 7. 6. 2018, sem bila v Piranu z  gasilci. Tam sem bila en teden, ampak najljubši dan mi je bila sobota. V soboto smo lahko hodili po Piranu in si nakupovali stvari, samo da smo morali biti v skupinah, da se ne bi izgubili. Nekje ob desetih zjutraj smo se razdelili v skupine in jaz sem bila v skupini z mojimi prijateljicami: s Sašo, Mašo, Evo in Ano. Najprej smo si nakupovale stvari in se pogovarjale. Po kakšni uri smo se razdelile, ker so se šle Saša, Eva in Maša družit z drugimi skupinami in sva zato z Ano ostali sami. Odšli sva na čisto drugi del mesta, tri ulice stran. Nato pa sva ugotovili, da bi morali biti pri ostalih čez 15 min. Poklicali sva najine prijateljice, ampak tudi one niso vedele, kje sva, zato sva poskusili iti nazaj, od koder sva prišli, ampak  ugotovili sva, da sva krožili. Malo sva še hodili, potem pa vprašali eno gospo, kako priti do glavnega trga. Povedala nama je, kam morava iti in rekla, da je do tja še 10 min hoje, midve pa sva imeli še pet min. Bili sva tri ulice stran, zato sva tekli in ko nisva vedeli kam zaviti, sva še nekoga vprašali, kam iti. Zavili sva, kam je rekel, ampak sva potem ugotovili, da sva narobe zavili, ker sva prišli nazaj na tisti trg, kjer  sva že bili prej. Tam ni bilo nobenega, zato sva se poskusili spomniti, kaj je tista gospa prej rekla. Spomnili sva se, ampak sva bili na drugi lokaciji. Hodili sva in ugotovili, da sva že bližje glavnemu trgu. Potem sva tam, ko sva prej zavili narobe, zavili v drugo stran. Nato sva bili še samo en trg stran od glavnega trga. Na poti do glavnega trga sva spet ugotovili, da sva tam že bili. Naredili sva tri kroge, potem pa komaj ugotovili, da se vrtiva v krogu. Ko sva šli na drugo stran, pa sva našli najine prijateljice, ki so naju prišle iskat, ker sva se izgubili. Povedale so nama, da smo še imeli dodatnih 30 min za nakupovanje, ker so učitelji čas podaljšali. Potem smo se še malo družile in nakupovale, ker je to bil naš zadnji dan v Piranu. Ko so naju vprašale, kako sva se izgubili, sva odgovorili, da sva prvič v Piranu in se še nisva znašli.
Izlet v Piran mi je bil zelo zabaven, ker še nisem nikoli šla na morje s kolonijo ali kako drugače. Tja bi šla še kdaj, ker sem se zelo zabavala.

Maja Kokol, 8. razred

Z DRUŽINO NA MORJE

Med počitnicami smo z družino odpotovali na Vis. Tam sem se imela zelo lepo. 23. 8. 2018 se mi je zgodilo nekaj vznemirljivega, kar nikoli ne bom pozabila. Vse se je začelo kot vsak normalni dan na morju. Imeli smo zajtrk in potem smo se z atijem in mamo odločili, da gremo k prijateljem, saj imajo čoln. S prijatelji iz Kungote smo se odpeljali s čolnom na dolgo pot okoli Visa. Pripeljali smo se do zelene špilje, kjer smo odšli v jamo. V jamo nismo smeli s čolnom, ker je prepovedano. Z mamo sva se odšli kopat. Tam sva srečali neznane ribe in celo male ter velike iglice. Po kopanju sva odšli nazaj na čoln, saj smo imeli kosilo. Za kosilo smo imeli ribe, blitvo, solato.  Bilo je zelo okusno. Med kosilom sem se zagledala v morje. Videla sem jahte, čolne in ljudi, ki so preživljali čas s svojo družino. Po kosilu smo se odpravili v mestu. V mestu smo s prijatelji odšli po nakupih. Kupila sem si oblačila in nekaj spominkov. Ko smo se vračali nazaj na čoln, je moj ati videl, da je v vodi meduza oz. veliko meduz. Ampak seveda mi se tega nismo ustrašili in smo odšli še na eno plažo. Na tisti plaži pa je ena meduza opekla mojega mlajšega bratca Gala. Mama je takoj odšla na čoln po obkladek in takoj je bilo boljše. Na srečo se ni nič kaj posebnega zgodilo. Ko sem odšla v vodo, sem bila zelo pozorna na meduze. Ko sem le eno zagledala, sem v sekundi priplavala nazaj do čolna in si nisem upala več v vodo, saj me je bilo preveč strah, da  še jaz ne bi dobila takšne opekline kot moj mlajši bratec Gal. Na kopanju smo bili do večera. Začelo se je mračiti,  postajalo je vse hladneje. Odločili smo se, da se vrnemo nazaj v hišo. Ko smo prispeli do hiše, je bila že pozna večerna ura. Prijatelje smo povabili na pijačo in igrali karte. To se je zavleklo do polnoči. Po druženju so prijatelji odšli domov,  mi pa spat, saj smo bili zelo utrujeni.

Na morju sem se imela čudovito, doživela sem veliko prijetnih in lepih trenutkov. Upam, da se kaj podobnega še kdaj ponovi.

Issa Rebernik, 8. razred

PRI SESTRIČNI 

Opisal bom, kako sem prenočil noč s sestrično in prijateljico.
V nedeljo, 14. 7. 2018, me je sestrična povabila, da bi prišel prespat k njej s prijateljico.  Sprejel sem, ker že dolgo nisem videl tete in strica in ker sem rad v družbi deklet.  V ponedeljek, 15. 7. 2018, sem se odpravil s kolesom v Zimico. Ura je bila 17.00. Nuša in Ivana sta imeli že prej vse pripravljeno za prenočiti.  Meni pa se takrat ni sanjalo, kaj naklepata. Nato sem moral počakati v spodnjem nadstropju, da sta lahko pripravili vse potrebno, jaz pa sem bil zelo živčen. Nato je napočil čas, da sem lahko šel v sobo in pričakal me je kovček z ličili. Vsi trije smo padli v smeh, ker nam je bilo smešno. Po eni uri je napočil čas, da se vidim in nato šok. Nisem bil namazan z ličili, ampak sem izgledal, kot da me je narisala triletna punčka in spet smo se smejali. Nato sem potreboval 30 minut, da sem se umil. Potem nam je teta naredila tople sendviče, ker smo bili lačni. Nato smo se umili in šli gledat film. Po filmu smo bili zaspani, zato smo se odpravili spat. Drugi dan sem se moral ob 7.00 odpravit domov zaradi opravkov, a  sem se čez 3 ure vrnil. Nato smo šli nekaj pojest, ker smo bili lačni. Ko je bila ura 15.00,  smo se šli kopat, ker je imela voda primernih 29 stopinj. Po kopanju pa smo šli s kolesi  v Duplek na sladoled. Na poti domov smo pa imeli nesrečo, ki se je zgodila moji sestrični in nato smo morali peš domov. Ko smo prišli domov, smo se šli kopat, da smo se spočili. Ob 21.00 pa sva se s prijateljico odpravila domov.
Zgodila  se je zanimiva, smešna in nepričakovana izkušnja in upam, da bom šel še kdaj tja prespat. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil.

Aleks Mišić,  8. razred

POČITNICE

V sredo zjutraj ob štirih smo se odpravili na morje v Pirovac. Vožnja je trajala približno šest ur.
Ko smo prispeli na cilj, smo razpakirali. Potem sva z očetom odšla v mesto, da bi si izposodila čoln. Ko sva si ga izposodila, je moj oče seveda želel poskusiti, kako hiter je. Ko sva se vrnila domov s čolnom, smo šli v en zaliv. Tam smo se cel dan vozili s čolnom. Ko smo se naveličali, me je ata vprašal, če ga lahko s čolnom vlečem na deski. Oče je znal bolje kot jaz in moj brat skupaj. Ko nam je postal dolg čas, smo odšli domov. Ker doma nismo imeli Wi-Fi, smo vsak dan hodili v mesto  in tam ostali tudi na kosilu. Po mestu smo se vozili s kolesi. Naslednji dan smo imeli zajtrk in z očetom smo se odpravili po čoln. Ko je oče ugotovil, da je pet minut stran njegov prijatelj, je želel iti k njemu. Ko smo prišli do njega, smo se skupaj vozili s čolnom. Vprašal sem ga, če se želi voziti z nami na banani, ko nas oče vleče s čolnom. Ko je zelo velika ladja šla mimo, so nastali veliki valovi, zato nas je premetavalo. Kar naenkrat smo bili vsi v vodi in potem smo odšli domov. Naslednji dan, ko smo šli do zaliva, je oče prehitro vozil in meni je telefon padel v vodo. Ko smo prišli domov v Žikarce, sem dobil nov telefon.
Med počitnicami sem se zelo zabaval. Z veseljem grem še enkrat tja na morje.

Pascal Šabeder, 8. razred

POČITNICE V TROGIRJU

Nekega dne sem se zbudila in izvedela, da gremo na morje z mojo sestro in njenim fantom. Nisem bila vesela, saj nisem hotela iti zraven, ampak sem morala, ker je bilo že rezervirano.
Naslednji dan smo spakirali in se pripravili na vožnjo. Med njo sem poslušala glasbo in se dolgočasila. Ustavili smo se približno tri krat, da smo nekaj popili in pojedli. Vozili smo se šest ur. Ko  smo prispeli, smo razpakirali stvari in se spočili. Zaspala sem za dve uri in ko sem se zbudila, sem videla, da nobenega ni bilo doma, zato sem si šla pogledat okolico. Pri apartmaju, v katerem smo imeli sobo, je bilo otroško igrišče in bazen. Čez nekaj časa so ostali prišli nazaj in mi povedali, da gremo zvečer v mesto. Ko je sonce zašlo, smo se odpravili v mesto, si ogledali, kaj vse nam ponujajo im spoznali njegovo zgodovino. Trogir je mesto z velikimi pristanišči za jahte, jadrnice, čolne in ladje. Vsak večer, ko smo šli v mesto, je v pristanišču bila velika in draga jahta. Naslednji dan smo pozajtrkovali in se odpravili na plažo. Na plaži je bilo veliko ljudi, zato smo rabili deset minut, da smo našli prostor. Ko smo ga našli, sem se takoj odpravila ohladit v morje. Vzela sem svoja vodna očala in se odpravila potapljat. V morju ni bilo veliko rib in školjk, v večini je bila morska trava. Že drugi dan se nisem hotela kopati, ker mi je bilo vse dolgočasno. Zadnji dan smo se odpravili v mesto nekaj popit in pojest. Zgodaj zjutraj  smo spakirali vse stvari, jih odnesli v avto in se pripravili na pot domov. Na poti domov smo se po nesreči izgubili, zato smo se vozili dve uri več. Ko  prispeli domov, sem bila zelo vesela, ker sem imela nazaj svojo sobo in Wi-Fi, ker je v apartmaju bil grozen. Naslednji dan smo vse stvari prinesli iz avta in jih pospravili.
Najraje sem doma. Prepričana pa sem, da naslednjič ne grem zraven..

Neja Bezjak, 8. razred

MOJE MOMO POČITNICE
        Ko je Nina prespala pri meni tri ali dva dni, sva si iz odej, ščipalk in mehke odeje naredili bunker.
     V bunker sva si prinesli moj računalnik in mehko odejo. Ker sva zvečer mislili iti v kino, sva si oprali glave in druga drugi naredili kite. Medtem sva gledali Stranger Things. Ko je prišla mama domov, naju je zaradi bunkerja skregala. Rekla nama je, naj ga pospraviva, ampak ker sva v bunker vložili veliko truda, seveda tega nisva naredili. Ko je mama zvečer nekam odšla, sva odšli k očetu. Tam sva gledali YouTube. Ko sva gledali video  Laurenzside, sva se zelo prestrašili jumpscera, saj je igrala Moma. Ko sva prišli domov, sva jedli in ostali budni do pol enih ponoči. Čez nekaj časa, ko sva že spali, sem se zbudila, saj mi je Nina vzela odejo. Naenkrat se je začela tresti. To včasih dela, če kaj sanja. Zbudila se je in se usedla na posteljo. Nekaj časa je gledala naokoli, nato pa mi je nekaj rekla. Naenkrat sva se obe prestrašili in  se pokrili z vzglavniki.  Nina je začela govoriti, da je Momo poleg stola.  Rekla sem ji, naj prižge računalnik. Ona mi je povedala, da ga je, preden je odšla spat, odložila na tla. Tako sva se celih deset minut kregali, katera ga bo pobrala. Nekako sem jo prepričala, da  je vstala in ga vzela.  Ko ga je prižgala,  sva videli, da je ura 2.13. Postalo naju je še bolj strah, saj je bil naslov igrice Don't call Momo at 2 am. Potem sva bili budni verjetno do štirih. Čas ni minil hitro, saj sva se pogovarjali, kaj bi se zgodilo, če bi Momo res bil ob stolu. Enkrat je Nina tudi rekla, da je Momo na okenski polici. Potem sva pa spali do dveh popoldan.
    Počitnice so bile  smešne in zanimive.

Tamara Beber, 8. razred

IZLET V PIRAN

Med poletnimi počitnicami sem šla s svojo mamo in očetom v Dom dva topola v Izoli, kamor gremo vsako leto. Štirinajst dni smo preživeli v majhni hiški, a mi je bila zelo všeč. Razpakirali smo stvari, se oblekli v kopalke in šli na plažo.
 Ko smo prišli na plažo, sem šla takoj v vodo in plavala do boje in nazaj. Voda je bila prijetna,  saj ni bila premrzla ali pretopla. Nismo imeli veliko časa, saj smo morali iti na kosilo. Na mizi nas je čakal list s sporočilom, da Dom dva topola organizira izlet z ladjico v Piran. Zelo sem se veselila, saj tam nisem imela nobenih prijateljev. Ko je prišel ta dan, sva z mamo šli do bližnjega pomola in z ostalimi udeleženci izleta počakali na ladjico. Ko je končno prišla, sva se z mamo usedli na klopco, ki je bila ob strani ladjice. Na ladjici sem bila prvič, zato mi je bilo toliko bolj zanimivo, kako so za ladjico nastajali valovi. Ko smo prispeli v Piran, sva z mamo takoj zagledali Tartinijev trg, zraven pa je bila zelo privlačna kavarna. Odločili sva se, da nekaj dobrega spijeva in pojeva v tej kavarni. Izbrala sem si malinino limonado, moja mama pa lešnikov sladoled. Vse je bilo zelo okusno. Ko je minila ena ura, sva šli nazaj do pomola in počakali ladjico. Ko smo se z ladjico peljali nazaj do Izole, smo lahko vsi skupaj uživali v sončnem zahodu in naredili nekaj slik. Ko smo prišli nazaj v Izolo, sva se z mamo odpravili nazaj do doma. Ko sva prispeli,  je že bil čas za večerjo. Ni mi bila preveč všeč, zato me je mama povabila na pico, ki je bila zelo okusna.
 Tako se je končal moj dan. Bil je moj najljubši v vseh štirinajstih dneh. Imela sem se zelo lepo in upam, da greva z mamo še kdaj z ladjico do Pirana in dan izkoristiva še kako drugače.

Adriana Ferk, 8. razred

TRIDNEVNI IZLET

Med počitnicami smo se z družino odpravili na tridnevni izlet. Obiskali smo tri države, in sicer: Avstrijo, Slovaško in Madžarsko.
Prvi dan smo se iz Maribora odpeljali na Dunaj. Peljali smo se tri ure in pol, vmes pa smo se še ustavil na pijači. Ko smo prispeli, smo naredili krožno vožnjo, nato pa odšli na kosilo. Po kosilu smo se še peš sprehodili po mestu in si ogledali razne cerkve, parlament in druge znamenitosti.
Zvečer smo se  z ladjo odpeljali po Donavi do slovaškega glavnega mesta, Bratislave. Prispeli smo pozno, zato smo se odpeljali v hotel na večerjo, potem pa smo odšli spat.
Drugi dan smo se morali zbuditi precej zgodaj, saj nas je spet čakal ogled mesta. Zopet smo si ogledovali cerkve in druge pomembnosti tega mesta, smo pa odšli tudi na grad. S hriba, na katerem stoji grad, se zelo lepo vidi celo mesto in vse okoli njega.
Tretji dan mi je bil najbolj všeč, ker smo si ogledali največje mesto od vseh treh. Budimpešta na Madžarskem ima dva milijona prebivalcev, torej je to mesto po številu prebivalcev skoraj večje od Slovenije. Ker je mesto zelo veliko, nismo niti z razgledne točke mogli videti celega. Ob treh popoldan smo se odpravili domov, čeprav si nismo ogledali niti četrtine mesta.
Ta izlet mi je bil všeč in z veseljem grem še na kakšnega.

Žan Vrbnjak, 8. razred

LEPA AFNA

S prijateljico sva na YouTube izvedeli, da že čez en dan pride Lepa Afna v Evropark, kjer bo  podpisovala zvezke,  z njo pa bo  možno tudi fotografiranje.
Navdušena sem bila, saj sem mislila, da ne bo veliko ljudi. V Evropark sva prišli dve uri prej, tako da sva imeli še čas za obisk trgovin. Lepa Afna naj bi prišla ob 17. uri. Šli sva kupit zvezke Afne guncam, da nama jih podpiše. Zanjo sva šli kupit kozmetično darilo. V vrsto sva se postavili že ob 16.00 in že takrat je bila gneča. Prišla je okoli 17.15. Prijateljica se je postavila v vrsto,  jaz pa sem šla kupit še peresnico z njenim napisom. V trgovini je bila vrsta, saj so vsi želeli peresnice, ker so jih ravno takrat dobili. Ko sem  čez nekaj časa prišla iz trgovine, so se že vsi prerivali. Komaj sem prišla do prijateljice. Čakali sva tri ure, da so naju spustili do nje, z njo sva se fotografirali  in dobili njen podpis.
Zelo sem vesela, da sem dobila fotografijo in podpis. Čeprav je  trajalo  dolgo, se je splačalo.

Eva Kalin, 7. razred

MED POČITNICAMI

V ponedeljek sva se z mojim prijateljem odločila, da bi lahko za eno noč prespal pri njem.
Začela sva pripravljati stvari za prenočevanje. Povabila sva tudi nekaj prijateljev, da ne bi bila sama. Odločila sva se, da bova prespala v avtodomu. Zvečer sva začela zbirati les, da bi zakurila ogenj. Prijatelji so bili zelo veseli povabila, zato so se zelo veselili tega dogodka. Ko so prispeli, smo najprej  igrali  nogomet, saj je to naš najljubši šport. Igrali smo tudi razne igre na igralni konzoli. Za vse sva kupila razne prigrizke. Po igrah sva zakurila majhen ogenj za svetlobo in toploto. Na ognju smo pekli penice in koruzo. Vsi smo se odločili, da bi lahko gledali film, zato smo vzeli računalnik, se namestili in uživali v filmu. Ob dvanajstih so vsi že trdno spali v šotorih. S prijateljem sva se odločila, da jih prestrašiva, zato sva vzela kostuma, ki sva ju naredila. Šla sva proti šotorom, a sem pomotoma stopil na zlomljeno vejo, ki jih je zbudila. Hitro sva se  skrila, da naju ne bi našli. Videli so, da manjkava, zato so naju začeli iskati. Nisva vedela kaj storiti, zato sva slekla obleki,  stekla nazaj v šotor in se pretvarjala, da sva bila ves čas v šotoru.
Zjutraj smo se zbudili, spakirali in se odpravili domov. Bilo je zelo zabavno, smešno in razburljivo. Komaj čakam na druge počitnice, da ponovimo to avanturo.

Nejc Kocmut, 9. razred

NA PAŠMAN

Bil je konec pouka in začele so se počitnice. Moje prave počitnice so se začele s prihodom na morje. V petek 3. 8. 2018, smo se odpravljali na morje. Zraven sem povabila tudi svojo prijateljico Urško, ki je prijazna in dobrega srca.
Okoli tretje ure smo se odpravili proti morju. Vozili smo se kar štiri ure in pol, zato sem  bila  zelo utrujena. Ko smo prišli do Biograda, smo stopili na trajekt in se odpeljali na otok Pašman. S trajektom smo pluli dvajset minut. Po zame dolgih dvajsetih minutah smo prispeli na otok Pašman. Pripeljali smo se do apartmaja, razpakirali kovčke in odšli na plažo. Družili smo se z našimi sorodniki, ki so nas tudi pričakali pri apartmaju. Vsak dan se je dogajalo nekaj zanimivega. Praznovali smo tudi rojstni dan moje sestrice Zoje. Stara je štiri leta in za darilo je dobila kolo. Predzadnji dan sva s prijateljico Urško bili na plaži, ko sva spoznali novega prijatelja Jana. Sprva smo se pogovarjali, potem pa smo s harpuno lovili ribe, sipe, rake … Prijateljica Urška je ulovila sipo, jaz pa sem našla morsko kravo. Kasneje smo se odločili, da se gremo kopat.  Kopali smo se skoraj do polnoči. Imela sem se odlično in zabavno. Naslednji dan smo spakirali kovčke, se poslovili od sorodnikov in s straši odšli domov. Ko smo prišli do Ptuja, smo  odšli v restavracijo Pončo. Komaj sem čakala, da pridem domov in da se naspim, ker sem bila zelo utrujena. Prijateljica Urška je kasneje odšla domov, jaz pa sem odšla domov k mami.
Na morju sem se imela zabavno in super, saj sem spoznala nove prijatelje.
Moje počitnice so bile prijetne, energične in zabavne. Zdaj pa nazaj v šolo novim uspehom naproti. Komaj čakam na nove poletne počitnice.

Nuša Mišič,  9. razred

V POREČU
 Zadnji dan šole se je končal in komaj sem čakal, da se začnejo počitnice. Z družino smo se odločili, da se bomo zadnji teden v juliju odpravili na morje. Zvečer smo se odpravili na pot. Peljali smo se proti Hrvaški v Poreč. Pot je bila dolga in naporna, prav tako pa nezanimiva. Med potjo smo imeli dva postanka. Ko smo prispeli v Poreč, smo se izgubili in iskali naš apartma. Naši gostitelji so bili prijazni,  bivalni  prostor pa lep. Na Hrvaškem smo preživeli en teden. Vreme v času bivanja je bilo v redu tako kot temperature. Vožnja nazaj v Slovenijo je bila zanimiva. Ustavili smo se v Trojanah na trojanskih krofih. Ko smo prispeli domov, sem se razveselil svoje sobe.
Počitnice so bile zanimive  ampak kratke.

Matic Murko. 9. razred

UŽIVANJE NA MORJU

Na počitnicah sem bil med  drugim tudi  v  termah in na morju. Opisal bom dogodek, ki sem si ga zapomnil.
Bilo je 27. 8. 2018, ko sem še zadnjikrat bil na  morju. Tisti dan sem si najbolj zapomnil. Z bratrancem in  sestrično smo se odločili, da bi za zadnji dan počeli nekaj izjemnega. Začel se je dan in začeli smo z novo avanturo. Najprej smo šli za tri ure zakupit pedolin. Potem  smo samo skakali, se sončili in  se spuščali po toboganu. Nato se je sestrična odločila, da bi lahko potovali s pedolinom. In res se je zgodilo. Prepluli smo veliko morja in na koncu prišli do naše najljubše plaže oziroma skale, kamor se po navadi vozimo s čolnom. Pri skali smo bili samo nekaj minut, saj smo bili na tesnem s časom, saj tako smo mislili. Ko smo se vrnili, smo še imeli eno uro. Pomislili smo, da smo narobe nastavili  uro ali pa se je telefon ugasnil. Nič ni bilo res, še vedno smo imeli eno uro. Med tem časom smo se sončili in poslušali glasbo. Ko smo se vrnili, so se nam zahvalili in nas vprašali, če hočemo iti na trampolin. Seveda smo bili za to in tako smo odskakljali na trampolin. Tam smo bili pet minut in nato odšli domov.
V mojih počitnicah sem se imel lepo. Velikokrat grem na morje, ampak to so bile daleč najboljše počitnice.

Tim Vidovič, 9. razred

PRENOČITEV

Poletne počitnice so se prej začele, kot sem si mislil, saj je šolsko leto hitro minilo.
Nekje na začetku počitnic smo se s prijatelji dogovarjali, da bi pri nekomu prespali. Na koncu smo se odločili, da bomo prespali pri tistih, ki imajo kamp prikolico in šotore, saj smo hoteli spati zunaj. Zbrali smo se čez kakšen teden zvečer ob 18.00, saj  smo si tam tudi želeli ogledati finale svetovnega prvenstva v nogometu. Trije smo navijali za Hrvaško, štirje pa za Francijo. Eden od prijateljev je ostalim, ki so navijali za Francijo,  na roko narisal francosko zastavo. Ob koncu tekme je bil rezultat 4:2 za Francijo. Kasneje, ko je bilo konec tekme, smo odšli ven na njihovo igrišče igrat nogomet. Ko se je stemnilo,  smo odšli v prikolico gledat film. Nekje ob treh zjutraj, ko je bilo konec filma, smo za nekaj časa odšli ven igrat nogomet,  pred tem pa so trije šli prižgat reflektorje. Ko smo šli spat,  je bila ura nekje štiri zjutraj. Zbudili smo se ob osmih zjutraj in pozajtrkovali. Ko smo pojedli,  smo pospravili za sabo in počasi odšli domov. Ko sva z bratom prišla domov,  sva šla takoj dalje spat. Spala sva ves preostanek dneva.
Počitnice so se  prehitro končale in komaj čakam na slednje.

Andreas Štiftar. 9. razred

PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE
  Končno so se začele počitnice. Tudi letos je sošolka Ivana praznovala svoj rojstni dan.
  V ponedeljek, 5. 8. 2018, je sošolka Ivana praznovala svoj 14. rojstni dan. Odpravile smo se v kino, kjer smo si ogledale muzikal Mamma Mia. Bil je zares dober in zanimiv film. Po končanem filmu smo se odpravile v Mcdonald's, kjer smo se posladkale s sladoledi. Ko smo se najedle, smo se še odpravile po nakupih. Nato je Ivanina mama prišla po nas in odpravile  smo se domov. Ko smo prišle domov, smo se še odpravile na šolsko igrišče, kjer smo srečale tudi nekaj sošolcev, proti večeru pa smo se vrnile. Odločile smo se, da bomo imele nočno kopanje. Preoblekle smo se v kopalke in se šle namakat v bazen. V bazenu smo delale razne vragolije, se potapljale, igrale z žogo itd. Ko je ura odbila deset, smo se odpravile nazaj v hišo, saj je zunaj bilo že zares mrzlo. Stuširale smo se, povečerjale in se odpravile v Ivanino sobo. Jedle smo banana split, gledale razne filme in se pozno v noč ličile. Spat smo se odpravile ob treh zjutraj.
  Na Ivaninem rojstnem dnevu je bilo zelo zabavno in imela sem se zelo lepo.

Suzana Horvat, 9. razred

SESTRIČNINA POROKA

Med počitnicami se je zgodilo veliko zanimivega. Med zanimivejšimi dogodki je bila poroka moje sestrične.
Ta poseben dogodek je bil v soboto, 11. 8. 2018. Nevestini sorodniki smo se zbrali pri njej doma. Kmalu se nam je pridružil ženin s sorodniki. Njegov tast mu je naložil razne preizkuse, preden je lahko odšel do neveste. Ker sta se držala tradicije,  je nevesta prišla čez vrata komaj tretja. Povedala sta nekaj besed, potem pa nas vse skupaj povabila na grad Vurberk, kjer je potekala civilna poroka. Odpeljali smo se in vse je gladko steklo. Ob sreči in radosti sta izrekla usodni da. Začela se je manjša pogostitev in čestitke mladoporočencema. Odpravili smo se v cerkev Sv. Martin v Dvorjanah. Tam je potekala cerkvena poroka, ki je trajala malo dlje, vendar je bila zelo lepa. Ko sta vstopila iz cerkve,  smo ju zasuli z rižem. Po uradnih podrobnostih z duhovnikom smo se odpeljali na končno lokacijo,  v restavracijo Kmetič v Voličini. Skupaj smo nazdravili, potem pa je ženin odnesel nevesto v dvorano, kjer je sledila pogostitev.
Ta dan se mi je vtisnil v spomin, saj je bil poln  veliko lepih in zabavnih trenutkov.

Ivana Grabušnik, 9. razred

24.9.2018

Obiskali smo zeliščni vrt MELISA

V petek, 21.9.2018, nas je društvo MELISA povabilo na svoj vrt. Pogostili so nas s palačinkami, napolnjenimi z domačo marmelado in bezgovim sokom. Zeliščarka Irena pa nas je vodila po zeliščnem vrtu. Naš Mai, ki se že cel mesec in še več ukvarja z zelišči, pa je za bralce Korenčka napisal recept za dober zeliščni čaj:
V kovinsko posodo nalijemo vodo, prižgemo električno ploščo, na njo postavimo posodo z vodo, počakamo, da zavre. Vodo odstavimo, v njo damo zelišče, počakamo 5 ali 6 minut in čaj je pripravljen.

Mai Horvat, 3.razred

 

24.9.2018

ŠPORTNI DAN
POHOD NA POHORJE
V četrtek, 20. 9. 2018 smo se z učenci od 4. do 9. razreda podali na pohorske strmine. Učenci 4. in 5. razreda so opravili velik podvig in se povzpeli do koče Luka, ki stoji na nadmorski višini 785 m. Učenci so pokazali veliko mero vztrajnosti in vzdržljivosti, saj je do koče Luka kar pošteni vzpon. Še posebej je za njih to uspeh, ker večina otrok in staršev ne planinari.
ČESTITKE VSEM UČENCEM!
Z učenci od 6. do 9. razreda pa smo se podali do zgornje postaje Pohorske vzpenjače. Za večino je bil to prvi vzpon na vrh Pohorja, na višino 1042 m. Učenci so brez večjih težav premagali strmine Pohorja in bili ponosni na svoj podvig. Ponosni smo tudi učitelji, da imamo tako vzdržljive in vztrajne učence.
ČESTITKE!

 

 

18.9.2018

KAKO SO POLETNE POČITNICE PREŽIVELI TRETJEŠOLCI

Med počitnicami sem bil na Krvavcu. Tam sem se učil angleško. S skupino smo šli tudi na pohod in v adrenalinski park. Večina smo se pogovarjali angleško Po vrnitvi domov sem šel k babici. Potem smo šli na barko. Veliko sem se kopal, nabiral školjke in se vozil z vodnim skuterjem. Potem smo šli na Pag. Tam sem se igral s prijatelji. Skupaj smo šli v zabaviščni park. Doma pa sem veliko vejkal. Med počitnicami sem se imel lepo.

Mark Kojc

Na začetku šolskih počitnic sem šla v plavalni kamp. Bila sem v termah 3000 in Vivat. Vsak dan smo šli plavat in na travnik. Imeli smo tudi mini tekmovanje. V kravlu sem bila tretja, pri žabici in hrbtnem plavanju pa prva. Skupni rezultat mi je prinesel drugo mesto. Z učiteljem smo snemali in slikali pod vodo. Ko sem prišla s plavalnega kampa, sem šla k babici. Stric Aleš je iz Indije po pošti dobil  rikšo in nas je z njo vozil. Iva me je povabila na rojstni dan. Tam smo se kopali in zabavali. Ati je bil v bolniški in sem z njim šla v njegovo službo. Tam sem si ogledala starodobna vozila. Šla sem tudi v Wake park, kjer sem supala. Z mami in Saro smo šle na kopanje v Radlje. Tam sva se s Saro spuščali po toboganih, iskale kamenčke, plavale in skakale v globino. Zadnji teden sem šla na Mariborski otok, kjer smo se vozili po  toboganu, plavali, igrali različne igre in prehodili cel otok. Pri meni je bila na počitnicah Alina. Skupaj sva izdelovali razne stvari. Počitnice so mi bile zelo všeč. Pogrešala pa sem že učiteljico in sošolce.

Urška Krajnc

Z Jakom sva šla na počitnice k babici v Ruše. Potem smo nekaj dni ostali doma. Šli smo tudi na morje v Pirovac. Tam sem se igrala s prijateljicami Ano, Tajo, Lijo, Niko in Zaro. Potem so prišli še Danijela, Andrej z Lanom in s psom Tesi. Obiskali smo pustolovski park, kjer sem se naučila salto naprej. Na morju sem veliko plavala.

Nika Markuš

Med počitnicami sem šel na morje v Piran. Skakal sem s pomola, lovil rake, iskal školjke in ježke. Videl sem še morskega zajca.  Bil sem tudi na sankanju na Pohorju. Doma sem se vozil s kolesom in igral video igrice. Na igrišču sem s prijatelji igral nogomet. Na koncu počitnic smo šli v veliko trgovino.

Kristjan Knuplež

Z atijem sva se potapljala. Jaz sem našla morskega ježka in sem ga vzela domov. Mami in ati sta rekla, da je lep. Ko sem spoznala prijateljici Čehinji, sem se naučila nekaj čeških besed. Počitnice pa si bom najbolj  zapomnila po tem, da sem v morju videla dva morska konjička. Ko sem prišla domov, sem si šla v kino ogledat film Neverjetni 2. Doma sem si pogledala Hotel Transilvanija 1. Prebrala sem tudi šest knjig Mulčkov, ker obožujem stripe. Prebrala sem tudi nekaj šal. Ko sem jih potem pripovedovala drugim, so  se smejali. Obiskala sta me tudi Bor in Pia. Skupaj smo naredili »cedevitski« avto. S prijateljema Lano in Lukom pa smo igrali nogomet. Moje počitnice so bile zabavne in zelo zanimive.

Katarina Božac

Med počitnicami smo bil pri babici, kjer smo jedli sladoled. Šli smo na morje v Portorož. Bili smo v apartmaju in se kopali v bazenu. Nabirali smo školjke in hodili na sprehode. Z nami je bila tudi babica. Zelo smo se zabavali.

Nik Fesel

Z babico Danico in dedijem Vladom sem bila na Pagu. Doma me je pogosto obiskala sošolka Monika. Zadnji dan sem praznovala rojstni dan. Naslednji teden sem bila na Kočevski reki. Tam sem se kopala. Iz Kočevja sva z mamo šli v Portorož. Nato smo še z mamo in atom šli na morje. Imela sem krasne počitnice.

Nika Lubej

Letos sem preživel počitnice doma. Veliko sem bil z dedijem, ker sva delala na polju. Veliko sem delal tudi na svojem vrtu. Ker je bilo poletje zelo vroče, sem se večkrat kopal v velikem bazenu in zelo užival.

Nino Bohl

Med poletnimi počitnicami je bilo lepo. Šli smo na Dunaj. Obiskovali smo živalski vrt in cesarsko zakladnico, največjo Habsburžanov. Šli smo v egipčanski muzej. Bilo je polno sarkofagov. Bile so tudi mumificirane živali. V zakladnici je bilo veliko zlata, ogrinjal, slik in oblačil. Bili smo tudi na morju v Šibeniku, kjer smo bili prvi v apartmaju. Imeli smo se zelo lepo. Na televiziji sem gledal Lepo je biti sosed in bral knjige. Šli smo tudi na Lošinj v Nerezine. Našli smo veliko rakovičjih klešč in ježevih vijoličastih lupin. Z babico sva šla peš do adrenalinskega parka na Vurberku. Dobil sem puščavsko rožo, ki je poldragi kamen in je kamen harmonije. Z babico Dragico sva šla v Europark, kjer sva imela kosilo in obiskala trgovine. Nato sva šla k Trem ribnikom, kjer sva slikala račke. Pred pričetkom šole sem se eno uro umival in mazal.

Mai Horvat

Med počitnicami sem se imela zelo lepo. Bila sem na morju. Tam sem se veliko igrala potapljala, skakala v vodo in iskala školjke. Na morju smo se peljali tudi  s pedolinom. Med počitnicami sem večkrat obiskala sošolko Ivo. Bila sem tudi pri teti Nini v Mariboru. Z družino smo obiskali pustolovski park na Vurberku.

Aida Krajnc

V začetku počitnic smo postavili bazen. V njem smo se veliko kopali. Šli smo tudi na morje v Ankaran. Tja smo se vozili tri ure. Šli smo v Koper, kjer smo videli križarko. Kopat smo se šli v Mesečev zaliv. Tam je bilo vse iz kamna. V Ankaranu so bili napihljivi gradovi. Obiskali smo tudi kmetijski sejem v Radgoni. Tam sem dobil nakladalko in zapestnico. Prespal sem tudi pri Juretu. Počitnice so hitro minile.

Luka Bezjak

Počitnic sem se zelo razveselila. Bili smo na morju na Pagu. Na obisk je prišel bratranec Robert iz Toronta. Kasneje še cela družina. Skupaj z njimi  smo se kopali na Ptuju. Ogledali  smo si Velenjski rudnik in plavali v jezeru. Všeč so mi bila napihljiva igrala na vodi. Bili smo tudi v bolnici Franja in v rudniku živega srebra v Idriji. S stricem Miranom in njegovo družino smo se veliko pogovarjali in igrali. 8.avgusta smo se odpravili v Ankaran s šotorom. V kampu mi je bilo zelo všeč. Vozila sem se s kolesom in bila tudi na vrtiljaku. Tudi naslednje leto bi rada šla kampirat. Počitnice so prehitro minile.

Eva Vrbnjak

Počitnice so tudi letos bile prekratke. Počela sem veliko različnih stvari. Že prvi teden sem šla k babici. Tam sem se kopala, pekli sva sadno pecivo. Pri babici me je obiskala moja prijateljica. Mami, Sara, jaz in moja psička Ajša smo bile v Wake parku  Dooplek. Tam sva si namakali noge. Ajša se zelo boji vode, zato je bila zelo smešna, ko je padla vanjo. V času počitnic sem obiskala Mariborski otok, kjer sem se spuščala po toboganu. Proti koncu počitnic sem šla s teto in babi v Maribor in obiskale smo trgovine. Zadnji teden počitnic sva se z mamo z vlakom odpeljali v Švico, kjer dela ati. Tam sem se kopala v jezeru in bazenu. Tako sem preživela počitnice.

Lana Minih Gačnik

Počitnice so bile zelo zanimive. Rad sem se kopal doma v bazenu. Veselil sem se, da gremo na morje. Šli smo na otok Pag. Vozili smo se zelo dolgo. Tam smo bili 11 dni. Zelo sem užival. Hodil sem tudi na sprehode. Včasih sem šel v vodo kar oblečen. Po dopustu smo šli še na izlete. Obiskali smo slap Šumik, Roglo in kopališče Akvaluno. Počitnice so bile zelo lepe in so hitro minile.

Jure Weingerl

Na morju smo nabrali ogromno školjk. Bili smo v Portorožu. Z atijem smo veliko hodili na sprehode. Na morju smo bili z babico. Pogosto smo tudi hodili na sladoled. Bili smo v bazenu. Veliko sva  z Nikom bila pri babici Mileni. Imela sem se zelo lepo.

Eva Fesel

Med počitnicami sem se žogala z mamo in Filipom. Dobila sem tudi novo kolo in telefon. Z mamo sem bila tudi na morju. Tam mi je bilo zelo zabavno. Odšli smo tudi na Pohorje, k slapu Šumik. Nekaj dni sem bila skupaj s sošolko Niko v hotelu Kompas v Kranjski Gori. Izlet smo zaključili v živalskem vrtu v Ljubljani, kjer smo si tudi ogledali predstavo tjulnja.

Monika Cvikl

Med počitnicami sem se veliko igral. Z atijem in sestro smo šli večkrat kolesarit na igrišče. Pomagal sem atiju, dediju in babici pri delu. Šli smo tudi v koruzni labirint. Bilo je zelo poučno. Na morje smo šli v Egipt. Tam mi je bilo najbolj všeč potapljanje.

Gašper Fradl

Med počitnicami sem z družino obiskala vojaški muzej Pivka. Tam sem videla letala, orožje, tanke, parni vlak in podmornico. Praznovala sem tudi rojstni dan. Prišlo je veliko prijateljev. Imeli smo zabavo v bazenu in jedli čokoladno torto. Avgusta smo bili na morju v Črni gori. Prvič sem bila na letalu. Malo me je bilo strah. Na morju smo se veliko kopali, sprehajali, vozili z ladjo in bili veliko v lunaparku. To so bile moje najboljše počitnice do sedaj.

Iva Ilec

Doma smo postavili bazen, kjer sem se lahko kopala. Bila sem na počitnicah pri babici, kjer je bila tudi moja sestrična in sva se lahko igrali. S starši sem bila na morju. Vsak dan je bilo vroče, zato  smo se veliko kopali. Na morju sem spoznala novo prijateljico, ki ji je bilo ime Zara. Na morju pa sem bila tudi s svojo sestrično. Počitnice so bile super.

Gaja Polc

 

 
 
 

 

Korenček 2018/2019

Korenček 2017/2018

Korenček 2016/2017

Korenček 2015/2016

Korenček 2014/2015

Korenček 2013/2014

Korenček 2012/2013

Izdelava strani: Lešnik Peter