Header image Emblem

Zg. Korena 32
2242 Zg. Korena
Tel.: 02 6300 650
E-Pošta: os.korena@guest.arnes.si

  

Akcija

podari malico.

 

Domov
Vrtec
O šoli
Za starše
Izbirni predmeti
Dnevi dejavnosti
Interesne dejavnosti
Dodatne aktivnosti
Obvestila
Projekti
Informacije javnega značaja
Povezave
Šolski časopis Korenček
Tekmovanja
Arhiv

 
 
OSNOVNA  ŠOLA  KORENA

Rojstni dan osnovne šole v Koreni je leto 1812. Tega leta so pri Sveti Barbari na Spodnjem Štajerskem v takratnem Avstrijskem cesarstvu pričeli graditi šolo. Tako je odločil Splošni šolski red, izdan že v sedemdesetih letih 18.stoletja, ki je zapovedal obvezno osnovno šolanje otrok med šestim in dvanajstim letom starosti.


1 

Na podeželju so se začele graditi enorazredne šole. Večja mesta in trgi so dobili  trirazredne šole, ki so jih imenovali trivialke.V glavnih deželnih mestih pa so zgradili štirirazredne šole ali normalke.

Sveta Barbara je bila vas. Blagoslov h gradnji je dal tedanji sekovski škof, saj je  ozemlje med Dravo in Muro z Mariborom in Ptujem spadalo pod škofijo Seckau na današnjem avstrijskem Štajerskem. Za gradnjo so bila pooblaščena zemljiška gospostva - graščina Vurberk in ostala iz bližnje okolice, ki so imela tod svojo posest.

S poukom so pričeli leta 1814. Predtem so otroci obiskovali enorazrednico pri Svetem Rupertu  (Voličina), Svetem Martinu  (Dvorjane) in na Vurberku, kjer so enorazrednico že imeli. Zanimivo je, da nekateri šole sploh niso obiskovali, saj je od 60 otrok, ki so bili tisto leto dolžni obiskovati šolo, dejansko le 15 takih, ki so šolo obiskovali. Ostali so morali delati doma na kmetijah.


2 

Prvi učitelj pri Sveti Barbari je bil Jožef Kolarič, ki je mladim Barbarčanom in okoličanom vcepljal znanje v glavo vse do leta 1870. Do leta 1838 je služboval sam, nato je dobil podučitelja, ki je bil pogosto zamenjan. Plača je bila v denarju ali pa tudi razno blago: živež, drva ...

Število prebivalcev je naraščalo, s tem pa tudi potrebe po šolskih prostorih. Leta 1853 je štel šolski okraj že 175 šoloobveznih otrok. Prav zaradi tega  je šola leta 1854 postala dvorazredna. Zasluge za širitev pripisujejo župniku Tomažu Zimiču, saj so na njegovo pobudo šoli prizidali prvo nadstropje. Jožef Kolarič je tako dobil še drugega podučitelja. Leta 1870 je prvi učitelj odšel  v pokoj. Na njegovo mesto je prišel Franc Šuen, ki pa je smel imeti le enega podučitelja. Ti so se pogosto menjavali, saj so le kratek čas vzdržali v kraju. Tega leta so uvedli tudi nov šolski predmet o obrtništvu ali o obrtnih zadevah, kakor so to takrat imenovali. Istega leta je začela poučevati prva učiteljica Helena Šuen.

Šoloobveznih otrok je bilo 212, od tega je bilo 119 dečkov in 93 deklic. V šolo pa je dejansko prihajalo 156 otrok. Običajno so šolanje prekinili že pri 12 letih starosti.
Nadzor je izvajal inšpektor. Prvi inšpektor je bil gospod Robič. Na šolo je običajno prihajal enkrat letno. Svoj mandat je zaključil leta 1893. Njegovo delo so nadaljevali drugi  inšpektorji.Vsaka oblast je želela imeti kontrolo.
 
Leta 1878 je deželni šolski svet razširil šolo v trirazrednico. Šolskega poslopja niso dogradili, ampak je krajevni šolski odbor kupil hišo v Žikarcah št.83, kjer je tri leta deloval tretji razred.

Šola je dobila prizidek leta 1890. V prenovljeni zgradbi naj bi znanje nabiralo 254 otrok, vendar jih je le 239, saj vsi niso hodilo v šolo.

Preden se je stoletje obrnilo, so v šoli poučevali štirje zaposleni. To so bili nadučitelj Šuen, učitelj Kristl, župnik in šolski vodja Franc Krajnc, ki je vestno pisal tudi šolsko kroniko. Nadučitelj Šuen je umrl za astmo leta 1895, njegovo mesto je prevzel omenjeni Krajnc. Za nemoteno delovanje šole so skrbeil še krajevni šolski oglednik, magister Feliks Ferk s pomočniki in predstavniki vasi, ki so spadale v šolski okoliš: Wintersbach (Zimica), Jablanch (Jablance) in Schikarzen (Žikarce).

Leto 1897 je pomembna prelomnica v zgodovini šole. Takrat je krajevni šolski svet sklenil, da se bo v šoli uradovalo v slovenskem jeziku.Tako se je začela v slovenskem jeziku pisati tudi šolska kronika.

3 

Dve leti po prelomu stoletja je število šoloobveznih otrok naraslo. Šolske oblasti so se odločile razširiti trirazrednico. Proti širitvi so bile tri od štirih občin. Za širitev oziroma dograditev šole je bila občina Žikarce, saj so se tamkajšnji funkcionarji zavedali, da šola v Žikarcah 83 ni dovolj velika. Kljub odporu občin Korena, Jablance in Zimica so z dograditvijo začeli v skladu z odlokom, ki ga je sprejel okrajni šolski svet v Lenartu. V spor je poseglo celo Cesarsko kraljevo  ministrstvo za bogočastje in uk. Nova povečana šolska stavba je zagledala luč sveta leta 1905. Šolo v Žikarcah so s tem opustili.
V šoli so poučevali: nadučitelj Franc Krajnc, učitelj Alojzij Kristl, katehet Josip Mihalič in učiteljice Minka Krajnc, Marica Schweiger iz Benedikta, ki jo je leta 1910 zamenjala Ljudmila Lendovšek, in Romana Osana iz Spodnje Polskave, ki je nadomestila pomožnega učitelja Franca Škofiča.  Ta je po 36. letih službovanja odšel v pokoj.

Septembra 1915 je bil v vojsko vpoklican nadučitelj Franc Krajnc. Kot vojak je bil v prvi svetovni vojni skoraj do konca, domov se je vrnil oktobra 1918. Med njegovo odsotnostjo je naloge nadučitelja opravljal Alojzij Kristl.

Po razpadu Avstro-Ogrske je šolstvo na Slovenskem doživelo marsikatero spremembo. Učiteljske vrste so zamenjali domači ljudje. Takoj po prvi svetovni vojni so v Koreni poučevali trije učitelji. Alojzij Kristl je odšel v pokoj, na njegovo mesto je prišel Josip Kristl. Katehet je bil Anton Čirič. Leta 1925 je Franc Krajnc odšel v pokoj, začasno je dela upravitelja prevzela Katarina Schweiger,. Leta 1928 je upravitelj postal Primorec Ivan Matelič, ki ga je začasno imenovalo ministrstvo za prosveto. Od  1929 do 1933  je bil imenovan za upravitelja Franc Sancin iz Konjic. Po njem je bila spet eno leto upraviteljica Katarina Schweiger in nato do druge svetovne vojne Ivan Velišček, ki je bil na lastno željo kot upravitelj premeščen v šolo v Koreno.

Leta 1927 so prvi učenci obiskovali peti razred osnovne šole. Pouk je potekal v nekaterih razredih v zimskem času celodnevno, pozimi leta 1930/31 v prvem, četrtem in petem razredu od devete ure zjutraj do dvanajstih in še od enih do treh. Drugi in tretji razred sta zaradi prostorske stiske imela poldnevni pouk, tako da je imel en razred pouk od osmih do dvanajstih, drugi pa od dvanajstih do štirih popoldne. Športna vzgoja se je odvijala v neprimernem prostoru, velik poudarek je bil v vseh razredih na poučevanju ročnih del, tako deških kot dekliških.


4 

Razstava ročnih del in slik (1932/33)

Šesti razred so začeli dograjevati leta 1937, pouk se je pričel v šolskem letu 1938/39. Šolo je obiskovalo 280 otrok od 356  šoloobveznih. Zadnje leto pred napadom na Jugoslavijo so na šoli poučevali upravitelj Ivan Velišček, učitelja Josip Kristl in Aleksander Pirher ter učiteljice Katarina Schweiger, Anica Primožič in Jožica Kristl..


5 

8. september, 1930 - blagoslovitev nove korenske ceste

Po napadu na Jugoslavijo 6.aprila 19941 je bil pouk prekinjen. Ponovno se je začel  7.maja 1941 v nemškem jeziku.Vključeni so bili le dečki, stari od deset do štirinajst let. Učence do dvanajstega leta je učila Katarina Schweiger, ostale pa Josip Krajnc. Pouk za učenke iste starosti se je začel 11.junija 1941, učile pa sta jih nemški učiteljici Grete Schalk in Erika Pretterebner. Prejšnji upravitelj Ivan Velišček je bil z družino izseljen, njegovo mesto je prevzela Amalija Schweiger, ki je prišla iz Središča.

Konec leta 1942 je bilo v šolo vpisanih 354 učencev, poučevali so jih Josip Kristl, Jožica Kristl, Amalija Schweiger in Katarina Schweiger. 14.oktobra je bila od Svetega Ruperta, danes Voličina, premeščena Ela Jaut, rojena Kristl. Bila je aktivista OF. V času počitnic leta 1944 je odšla v partizane in še istega leta decembra padla . Namesto nje je prišla učiteljica Helena Spari iz avstrijske Štajerske. Leta 1945 sta bila Josip in Jožica Kristl aretirana  in zaprta, tako da sta šest razredov poučevali samo dve učiteljici. Maja 1945 je prišla osvoboditev.

 

Takoj po vojni leta 1946 je dobila šola sedmi razred. Prvi povojni upravitelj je bil Ivan Velišček, ki pa je odšel službovat na Primorsko. Zato je mesto upravitelja prevzela učiteljica Ana Primožič. Leta 1948 se je Ivan Velišček vrnil na mesto upravitelja, v pokoj pa je odšla Katarina Schweiger, ki je poučevala vse od konca prve svetovne vojne. Ob že omenjenih učiteljih je na šoli poučeval predmetni pouk še Franc Herič. V naslednjih treh letih so bili na šoli le štirje učitelji, ki so učili vsak svoj razred in skupno še predmetni pouk.

Leta 1948 je šolo prvič obiskal dedek Mraz. Za darila je prinesel suho sadje, enemu učencu, vojni siroti brez staršev, pa je prinesel čevlje. Članice AFŽ so zbirale jajca in moko ter spekle 25 kilogramov keksov. Ob dnevu žena so učenci  Štefaniji Kirbiš poklonili darilo za naziv udarnice. Učenci so se vključevali v razna dela, ki so jih imenovali družbeno koristno delo. Tako so pogozdovali, trgali sadje in obirali grozdje ter črni ribez. Za zdravje je takratna oblast skrbela z rednimi zdravniškimi pregledi na šoli in obveznim cepljenjem. Najbolj nadležne otroške bolezni so bile ošpice, davica, mumps in vodene koze.

2.avgusta 1952 je zagorela prva električna luč.  V šolskem letu 1952/53 je bilo na šoli pet učiteljev, ki pa so še vedno učili tudi predmete na višji stopnji, to je v šestem in sedmem razredu. Učitelji so bili Ivan Velišček, Marija Zupanič, Josip Kristl, Zdenka Topolovec in Jelica Zavadlal. V letu 1953 se je pojavil v Spodnji Koreni koloradski hrošč. Oblast je organizirala pobiranje le - tega. Učenci so se v prostoročnem pobiranju dobro izkazali.

Leto kasneje je postal upravitelj Niko Pisansky. Učitelji so sodelovali  v različnih društvih in organizacijah. Tako je Niko Pisansky za občinski praznik 3.oktobra 1955 organiziral prvo filmsko predstavo v  Koreni. Vrteli so prvi slovenski film Slavica.


6 

Julij, leta 1955 - v Koreni uprizorjena gledališka igra Miklova Zala.

Razstava KGŠ - 20. marec 1956

7 

Poslopje osnovne šole Korena leta 1957

Leta 1958 je postal upravitelj Alojzij Jošt. Pod njegovim vodstvom je leta 1961 šola postala klasična osemletka. Alojzij Jošt je bil najbolj priljubljen ravnatelj in je tudi častni občan občine Duplek. Šolo je vodil vse do leta 1984, ko se je upokojil.


8 

Učenci II. razreda z razrednikom leta 1958

9 

Šolsko leto 59/60 - pročelna stran poslopja

 Leta 1961 je učiteljski zbor štel šest članov. Učili so Vida Lepej, Slava Firbas, Jože Novak, Jelica Kristl,  Nevenka Kristl in Alojzij Jošt. Število vpisanih učencev je bilo 266. Naslednje leto je prišlo do premestitev nekaterih učiteljev, tako so jih nadomestile Marija Ferk, Milka Lampret in Hilda Mlakar. Z Vurberka je prišla še Štefka Lašič.

10 

Učenci 7. in 8. razreda ter razrednik - leto 1960

Šola je bila prostor za delovanje različnih društev in organizacij.  Leta 1962 je sklep Občinskega ljudskega odbora Maribor-Tezno razburil krajane. S sklepom so hoteli združiti vse šole, in sicer Koreno, Dvorjane, Vurberk in Žitečko vas. Šolski odbori so na ta sklep reagirali z negodovanjem. Korenskega je vodil Franc Potočnik. Po daljših razpravah so odločili, da se združita Osnovni šoli Korena in Vurberk, Osnovna šola Žitečka vas  pa pripada Osnovni šoli Pobrežje.

V šolskem letu 1962/63 se je na šoli zaposlil Mičo Ljubojevič, ki se ukvarja tudi s kiparstvom. Organizirana je bila šolska prehrana, starejši se še spominjajo UNRA sira, dozidani sta bili dve učilnici, obnovljena je bila zunanja podoba šole. Pred šolo je nastal park, uredilo se je šolsko športno igrišče.

Problem in tudi vzrok velike migracije učiteljev je bilo pomanjkanje stanovanj. V šolski zgradbi sta bili le dve stanovanji. Leta 1964 so za gradnjo učiteljske hiše prejeli 15 milijonov dinarjev. Vendar za to vsoto nobeno podjetje ni želelo prevzeti gradnje. Zato so oblikovali gradbeni odbor, v katerem so bili učitelji in krajani. S prostovoljnim delom so zgradili učiteljski blok.


11 

Leto 1964 - gradnja učiteljskega bloka

Leta 1966 so se vselili prvi stanovalci. Po dograditvi bloka so na šoli poučevali ravnatelj Alojzij Jošt, Hilda Levstik, Jožica Mesarič, Anica Nerat, Jože Novak, Erika Breznik, Marija Ferk, Fanika Čuček, Nevenka Kristl, Stanko Čuček, Štefka Ljubojevič, Jelica Kristl, Mičo Ljubojevič, Štefka Petrič in Majda Petrič.


12 

Učiteljski kolektiv osnovne šole " Ela Kristl" Korena, leta 1973

1983 je Korena dobila avtomatsko telefonsko centralo. Ukinili so podružnično  osnovno šolo Vurberk. Učitelji Jožica Vrbnjak, Marija Ferk in Emil Vilčnik so bili premeščeni v Maribor.

Leta 1984 se je upokojil ravnatelj Alojzij Jošt. Njegovo mesto je prevzel  Stanko Čuček. Začela so se prenovitvena dela. Najprej se je obnovila streha, staro kuhinjo je zamenjala za takratne čase moderna kuhinja z jedilnico. Šola pa še ni imela  primernega prostora za športno vzgojo.  Zato so uredili  »Trim kabinet« v stavbi zadruge.

Prvo šolsko leto v svobodni in samostojni Sloveniji je šolo obiskovalo 176 učencev, za nemoten potek dela šole je skrbelo 16 zaposlenih. Konec šolskega leta 1992/93 se je začela ena največjih dograditev šole. Prvič so namreč opravili vsa potrebna dela v celoti.

 

13 

Obnovljena šola v Koreni, junij 1994

Ustanovitelj šole je postala nova občina Duplek. Ta je z odlokom  1.1.1996  ustanovila  zavod Osnovna šola Korena, ki ga sestavljata osnovna šola in vrtec Korena.


14

Učilnica šole po obnovitvi

 

15
  Vrtec pri osnovni šoli Korena

 


10.oktobra 1996  je župan občine Duplek Janez Ribič skupaj z državno sekretarko na takratnem Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije položil temeljni kamen za gradnjo prizidka in telovadnice.


16 

Gradnja prizidka k šoli - 1997

Naslednje leto  so bila dela končana. Šola je dobila lepo, svetlo telovadnico, krajani pa tudi novo pošto.Telovadnico so začeli uporabljati oktobra 1998. Maja 2000  so praznovali 20 let delovanja vrtca, z različnimi dejavnostmi pa je bilo obeleženih 190 let začetka šolstva v Koreni.


 

Današnja podoba šole

V šolskem letu 2001/2002 so v šoli uvedli devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Osnovna šola Korena je prejela  priznanje  župana Občine Duplek, kot prva v občini, ki je začela z devetletko.
Leta 2004, ko je Slovenija postala članica NATA  in Evropske skupnosti, je šolo obiskovalo  164 učencev.

1.12.2004 se je upokojil ravnatelj Stanko Čuček. Dela ravnatelja je prevzel Darko Rebernik. V šolskem letu 2005/2006  je obiskovalo šolo 152 učencev, v vrtec pa je bilo vključenih 19 otrok. Skupno je 31 zaposlenih, od tega 14 učiteljev: Brigita Posl, Milena Golob, Suzana Djuran, Simona Bauman, Nataša Naraglav, Anton Djuran, Renata Rižner, Angela Lešnik, Metka Njivar, Ljudmila Šenekar, Jadranka Cenc, Petra Dovar, Natalija Kušar, Vesna Colnarič, strokovni delavci: Jasmina Murko-Križan, Maja Škrubej, Andrej Turk, Simona Podrepšek in tehnično osebje: Darinka Lešnik, Zofija Jaušovec, Kondrad Satler, Marjana Lešnik, Silva Grajfoner,  Zlatka Anžel, vzgojiteljice Francka Nipič, Kristina Ajlec ter pomočnica vzgojiteljice   Jožica Štefanec. Štiri učiteljice dopolnjujejo svojo učno obvezo iz Osnovne šole Duplek.

S spremembami v okolju in času  se  spreminja tudi življenje in delo šole. Šola živi s krajem in kraj s šolo.

 

 

Literatura:
Kronika Osnovne šole Korena od leta 1813 dalje
Filip Čuček; Izvleček iz šolskih kronik

 

 

 
 
Izdelava strani: Lešnik Peter